Zgodovina skozi strip

Znanstvenik, ki izdaja vrhunske stripe, je svojega gosta v ciklu pogovorov #Zobotrebec! v Mestni knjižnici Kranj napovedal Zoran Smiljanić. Pogovarjal se je s prof. dr. Otom Lutharjem, zgodovinarjem, direktorjem ZRC SAZU – o stripih, ki jih izdajajo, in o pisanju ter interpretiranju zgodovine.

Kranj – »Še pred nedavnim ni bilo pričakovati, da bi tako resna institucija, kot je Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), izdajala prvovrstne in odlično pripravljene stripe,« je že na začetku sogovornika izzval Smiljanić. »Začeli smo jih izdajati zato, ker nas je zanimalo, na kakšne vse načine je mogoče govoriti o preteklosti, kako interpretirati nekaj, kar se je zgodilo. Odkar obstaja zgodovinopisje, so se zgodovinarji spraševali, za koga pišejo, njihovi bralci pa so se spraševali, zakaj pišejo tako, kot pišejo,« je povedal dr. Oto Luthar, ki je že v mladosti imel afiniteto do stripa, k njegovi vključitvi v založniški program institucije, ki jo vodi, pa je močno vplivalo njegovo gostovanje na eni ameriških univerz, ko se je seznanil s stripom Maus Arta Spiegelmana.

Strip, ki ga je Luthar tudi prevedel, govori o holokavstu, pogromu nad Judi pred drugo svetovno vojno in med njo. Avtor je Jude narisal kot miši, Nemce kot mačke, Poljake kot svinje, Američane kot pse, a vsi v zgodbi delujejo človeško. »Strip je umetnina in učinkuje tudi zato, ker ni tako neposreden, govori namreč o precej travmatičnih stvareh. A strip tokrat ni navdušil le mladine, po njem segajo vse generacije.« Maus je sprva tudi pri nas izšel v dveh zvezkih, kasneje pa v enotni izdaji – lani že tretji ponatis. Kasneje so sledili še stripi Italijanska zima – slovenska avtorska raziskovalna pripoved o vsakodnevnem življenju v taborišču Gonars, Varovano območje Goražde in Posrednik, s katerima nas ameriški avtor Joe Sacco vrača v čas vojne v Bosni in Hercegovini. Tu je še Vojna v jarkih Jayquesa Tardija, ki je izšla v času obeleževanja stote obletnice začetka prve svetovne vojne.

Aktualna izdaja je »risoroman« (kot se pri nas prijemlje ime takega obsežnega stripa) z naslovom Berlin. Ameriški avtor Jason Lutes je strip ustvarjal kar 23 let in je sprva izšel v treh zvezkih, v založništvu ZRC SAZU pa so ga lansko jesen pripravili v eni knjigi na okrog šeststo straneh. Avtor zgodbo v največjem nemškem mestu začne po prvi vojni, srečamo se s propadom weimarske republike in po letu 1933 strmim vzponom nacizma.

V nadaljevanju sta sogovornika spregovorila tudi o zgodovini zgodovinopisja, temeljnim področjem Lutharjevega dela. »Zanima me, kdo so bili vse od šestega stoletja pred našim štetjem do danes, ljudje, ki so pisali o preteklosti, in zakaj so to počeli,« pove dr. Luthar; o današnjem pogosto z ideološko podlago zaznamovanim zgodovinopisjem pa: »Ločim zgodovinarje in ljudi, ki izstopijo iz vloge zgodovinarjev zaradi politike. Slednji niso več zgodovinarji. Gre za instrumentalizacijo preteklosti, kar pa ni le slovenska značilnost.«

Na vprašanje, zakaj se vse bolj ukvarjamo z različnimi interpretacijami zgodovine, predvsem tiste iz prejšnjega stoletja, pa je povedal: »Seveda tudi zgodovinarji nismo nadljudje, saj s tem, ko vstopimo v arhiv, svoje intelektualne prtljage ne pustimo zunaj. Naš zapis o preteklosti je še vedno le interpretacija. Je pa res, da če se hipoteza, ki jo postaviš, ne potrdi, moraš to priznati, ne pa kljub zgrešenosti svoje interpretacije, drugje iskati podporo zanjo.« Na koncu je dr. Oto Luthar spregovoril še o knjigi Po robovih spomina, v kateri je obravnaval antisemitizem in uničenje judovske skupnosti v Prekmurju, od koder sicer tudi sam izhaja.