Zima ugodna za škodljivce

Za razvoj ozimnih žit letošnja zelena zima ni najbolj ugodna. Glodavci in talni škodljivci bodo dobro prezimili.

Kranj – »Zelena zima, brez snega, in hkrati vsaj za poldrugo stopinjo Celzija pretopla zima ni najbolj ugodna za posevke ozimin, saj rastline tako zaradi svetlobe kot tudi zaradi temperature ne morejo povsem obmirovati,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudarja, da se za zdaj na poljih zaradi vremena še ne dela škoda. Nekateri ječmeni sicer malo rumenijo, kar je lahko tudi posledica toplejše zime z veliko sonca, lahko pa je tudi posledica kislih, zbitih in povoženih tal ali razgradnje prehodno uporabljenega sredstva za varstvo rastlin. Ker tla niso zmrznjena, so sedanje razmere zelo ugodne za razvoj škodljivcev. »Glodavci (miši) delajo rove na travnikih in tudi na njivah, ugodne pa so tudi razmere za razvoj talnih škodljivcev (strun, koruznega hrošča, ogrcev ...), ki se bodo zaradi tople zime spomladi prej prebudili in začeli povzročati škodo,« pravi Kalanova in poudarja, da enako velja tudi za ostale škodljivce, saj bodo spomladi lahko prej »aktivni« ali se bo zaradi ugodnega vremena razvilo več generacij.

Posebej problematične so lahko njive, na katerih je lani rasel krompir. »Če so lani na teh njivah krompir slabo pobrali ali so ga zaradi slabe kakovosti celo zaorali, gomolji, ki so ostali v zemlji, verjetno ne bodo pomrznili, in bo tako na njivah ostalo veliko samosevcev, ki pa so zelo nevarni za prenos bolezni in škodljivcev. Enako velja tudi za korenovke, ki so morda lani ponekod ostale na njivah,« pravi Kalanova in dodaja, da v kratkem ohladitve še niso napovedane, a četudi bi do ohladitve prišlo, verjetno ne bi trajala dolgo in ne bi vplivala na zmanjšanje škodljivcev na kmetijskih in okrasnih rastlinah. »Verjetno pa bo tudi prišlo še kakšno obdobje hladnega vremena, izkušnje zadnjih dveh let kažejo, da se je mraz pojavil proti koncu februarja oziroma marca.«

Lastniki gozdov sedanji potek zime brez snega izrabljajo za delo v gozdovih, predvsem za posek in spravilo od lubadarja napadenih dreves, sadjarji pa so že začeli obrezovati sadno drevje.