Nad strehami Kranja

V butičnem lokalu Panorama Stara Pošta bo praznično vzdušje že pred letošnjim kulturnim praznikom, saj bo v četrtek, 6. februarja, nad mestom nastopil domačin, legenda slovenske glasbe, mojster besede in pesnik po duši Andrej Šifrer.

Zadnje leto dni je bilo za Andreja Šifrerja še posebej pestro in koncertno bogato, saj je beležil štirideset let svojega ustvarjanja, bolj natančno, izdajo svojega prvega albuma Moj žulj. Kot pravi Andrej, enega izmed vrhuncev koncertiranja ob jubileju predstavlja nastop v Cankarjevem domu, kjer so se mu na odru pridružili mnogi prijatelji z domače pa tudi mednarodne glasbene scene, poseben pečat koncertnemu večeru pa je dal tudi veličastni Simfonični orkester.

Koncerti so se vrstili vsepovsod po Sloveniji, seveda tudi v domačem Kranju, kjer je v Letnem gledališču Khislstein Šifrer iz rok župana Matjaža Rakovca prejel Prešernovo plaketo za neprecenljiv doprinos v medkulturnem in mednarodnem delovanju na glasbenem področju. Šifrerjeve pesmi so preplet osebnih izpovedi ter aktualnega družbenega dogajanja, mnoge so že zdavnaj ponarodele ter tako postale narodova zapuščina. Priljubljeni kantavtor iz Stražišča je ponesel ime Kranja po Sloveniji in v svet. Glasbeno ustvarjanje je začel leta 1971 s skupino Tektiti, medijsko pozornost pa je dosegel s skladbo Zoboblues.

Glasbenik, ki v svojem srcu ne pozna meja, čeprav se vedno rad vrne domov, je v karieri prodal že več kot pol milijona plošč in se je s svojim dolgim spiskom – zdaj že zimzelenih uspešnic – uvrstil na seznam tistih, ki jih radi kategoriziramo z oznako legenda, čeprav se Andrej takšnih in podobnih etiket skromno brani. Za podobo vedno nasmejanega trubadurja z Gorenjskega se skriva tudi resna plat, tista, ki je prinesla diplomo pravne fakultete in piše med množico tudi razmišljujoče pesmi, odlikujejo pa ga bogata besedila, ki se zrcalijo v več kot 170 avtorskih pesmih – Šifrer je nanizal mnogo glasbenih uspešnic, kot so Vse manj je dobrih gostiln, Moj oče, Vonj železniških postaj, Za prijatelje, za katero je prejel nagrado na tekmovanju Slovenska popevka, ter mnoge druge.

Kot obljublja Andrej, pa bo tokratni koncertni večer nad strehami Kranja v Panorami Stara pošta drugačen od tradicionalnih nastopov. Dvodelni koncert bo postregel z mnogimi skladbami, ki jih sicer redko slišimo, še poseben čar pa mu bodo dodali butični pridih ter zgodovina, ki jo v sebi nosi sam prostor. Kot nam je zaupala Barbara Gorjanc, je stavba ime dobila po poštni postaji, ki jo je v času cesarice Marije Terezije na tem mestu zgradil prvi kranjski poštar Jurij Koderman, pozneje pa je prešla v last družine Mayr. Leta 1929 je lastnik stavbe postal Franc Gorjanc, načrt nove hotelske stavbe in kavarne Stara pošta z modernistično fasado in kipi Lojzeta Dolinarja pa je še istega leta pripravil arhitekt Herman Hus. V zadnjih letih se je lastništvo vrnilo družini Gorjanc, ki želi obuditi duha Prešernovega mesta – tako z gostinsko ponudbo kot tudi s koncerti, kakršen se obeta dva dneva pred kulturnim praznikom.

Namreč, če je Staro pošto rad obiskoval že Prešeren, ni nobenega razloga, da ne bi k srcu prirasla še enemu kranjskemu bardu. Prav smela upornost, spomini, ozaljšani z navihanim nasmehom ter s pogumnim pogledom v prihodnost, so namreč lastnosti, ki krasijo tudi Andreja Šifrerja, glasbenika, ki zna in zmore vedno znova s svojimi skladbami združiti nostalgijo in upanje, solze in smeh. Dokaz, kako se lahko stvari štiri desetletja spreminjajo in obenem ostanejo iste.