Gradnja druge cevi se bo začela
Pogodba s turškim podjetjem Cengiz Insaat je podpisana in v mesecu dni se bo začela gradnja vzhodne cevi predora Karavanke.
Ob gradnji naj bi na slovenski strani nastalo 428 tisoč kubičnih metrov viškov izkopnega materiala, kar je za 171 olimpijskih bazenov. Odlagali ga bodo na predvidenih lokacijah odlagališč viškov materiala.
Na Darsu so pripravili terminski načrt gradnje po fazah, v celoti naj bi trajala 62 mesecev (nekaj več kot pet let). Štiri mesece naj bi trajala izvedba predvkopa, zatem pa naj bi nekaj več kot 38 mesecev izvajali vkop vse do preboja. Sledil naj bi poltretji mesec zaključevanja izkopnih del, čemur bo sledilo sedemmesečno zaključevanje notranje obloge in drugih betonskih del. Nadaljnjih osem mesecev naj bi trajala montaža elektro-stroje opreme in testiranje, dva meseca pa zaključna gradbena dela. Po terminskem planu naj bi (če se bodo dela začela marca letos) torej Karavanke prebili jeseni 2023.
Ljubljana – Dars je včeraj popoldne v Ljubljani s turško družbo Cengiz Insaat podpisal pogodbo o izgradnji druge cevi karavanškega predora. Izbrani izvajalec mora dostaviti še ustrezno bančno garancijo in ostale zahtevane dokumente, s čimer bodo izpolnjeni pogoji za uvedbo v delo, začel pa bo teči tudi pogodbeni rok. Turki so napovedali, da bodo dela poskušali dokončati leto pred predvidenim petletnim rokom, torej leta 2024. Pogodbena vrednost znaša 98,5 milijona evrov brez DDV oziroma 120 milijonov evrov z DDV.
Kot je ob tem povedalo vodstvo Darsa, je bil postopek oddaje del zaradi pritožb neizbranih ponudnikov dolgotrajen, vendar z zadovoljstvom ugotavljajo, da je sedaj pravnomočno zaključen.
V prihodnjih dneh je predviden tudi sestanek slovensko-avstrijskega gradbenega odbora za predor Karavanke, ki ga sestavljajo predstavniki obeh upravljavcev predora, družb Dars in ASFINAG. Kot je znano, se je gradnja predora na avstrijski strani začela septembra 2018.
Skupna dolžina vzhodne predorske cevi bo znašala 7948 metrov, od tega bo slovenska stran do meje z Avstrijo dolga 3546 metrov. V slovenskem delu predora bo zgrajenih dvanajst prečnikov, in sicer deset za pešce oziroma za intervencijska vozila v primeru nesreče ali požara v predoru ter dva prezračevalna prečnika. Zgrajene bodo tudi štiri odstavne niše.
V sklopu del bodo poskrbeli tudi za novo podzemno zajetje karavanške vode.
Poleg samega predora bodo na slovenski strani avtocesto med območjem od predorske cevi do cestninske postaje Hrušica razširili v štiripasovnico. Nov bo most na avtocesti čez Savo Dolinko, zgradili bodo nadomestni most na lokalni cesti čez Savo Dolinko ter začasni most na dovozni cesti do avtocestne baze Hrušica čez Savo Dolinko.
Nov bo tudi portal predora, obstoječo portalno zgradbo bodo delno porušili in dogradili nov del z galerijo in pristajališčem za helikopterje.
V prvi fazi bodo izvedena vsa potrebna gradbena dela v predoru, v naslednji fazi pa nameščena elektro-strojna oprema. Zanimivo je, da bodo za ta del objavili postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca del za celotno predorsko cev, torej skupaj z Avstrijci.
Po dokončanju del in preusmeritvi prometa v novo cev je načrtovana še predvidoma dvoletna sanacija obstoječe, zahodne cevi predora.