Podiranje tabujev

Zadnji dan januarja mineva sto let od rojstva Benoîte Groult, francoske pisateljice, esejistke in feministke, borke za pravice in svoboščine žensk brez dlake na jeziku. Zelo znana je njena misel: »Kdor trdi, da je staranje preprosta reč, laže. Ne poznam ženske, ki ji je prijetno, ko gleda svoje gube; tudi prepričanje, da izgubo atraktivnosti nadomestijo notranje vrednote, ne velja. V družbi, ki kultno časti mladost, ni spoštovanja do starosti.« Benoîte izhaja iz visokih krogov francoske družbe, njena mama je bila slovita modna oblikovalka, oče pa arhitekt za notranjo opremo. Po srednji šoli se je odločila za študij literarnih ved in diplomirala v okupirani Franciji leta 1943. Poročila se je s študentom medicine, ki pa je že čez pol leta umrl za jetiko. Tudi drugi zakon ni trajal dolgo; v tretje se je poročila z znanim pisateljem Paulom Guimardom, s katerim sta 25 let redno hodila s čolnom ribarit na zahodno obalo Irske navzlic mrazu, dežju, ledeni pršavici in valovom.

Vse življenje se je zavzemala za žensko samostojnost in opozarjala, naj se neha krutost pohabljanja ženskih genitalij predvsem v Afriki: »Ženska potrebuje lasten denar, čevlje brez pet, otroške jasli in več ljubezni, kolikor bi ji jo bil pripravljen darovati en sam moški.« Ko je pri 68 letih izdala roman Sol na najinih telesih, klasiko erotične literature, napisane v prvi osebi, je svet bralcev in kritikov osupnil. V romanu se pariška intelektualka radostno predaja telesni strasti z neizobraženim bretonskim ribičem; ne bi si mogla biti bolj različna, njuna edina vez je postelja. Odzivi na roman so bili različni. V Franciji skoraj ni dvignil prahu, v Nemčiji pa so prodali tri milijone izvodov. Benoîte je res imela nekaj desetletij trajajoče razmerje z ameriškim pilotom nemško-judovskega rodu, ki ga je po vojni spoznala v Franciji. A kljub tej »vzporedni ljubezni«, za katero je mož seveda vedel, sta vedno govorila o dobrem zakonu.

Ko je dopolnila devetdeset let, je postala vitezinja francoske častne legije. Imela je 96 let, ko je njena družina sporočila, da je umrla v svoji provansalski hiši – ob morju.

Rakovi zrezki

Za 4 osebe potrebujemo: 100 odmrznjenih in očiščenih garnel (kozic), 500 g olupljenega krompirja, 50 g drobtin, 2 rumenjaka, sol, poper, 1 por, 5 vejic koprca, 100 g puste skute, 150 g mlade solate, 1 žlico balzamičnega belega kisa, 1 žličko gorčice, 1 žličko medu, 2 žlici oljčnega olja, 4 žlice sončničnega olja.

Odtajane garnele grobo narežemo. Krompir olupimo, operemo, osušimo in naribamo. Zmešamo ga z drobtinami in rumenjakoma. Popramo in solimo. Opran koprc otresemo in narežemo.

Opran por narežemo na obročke. Skuto, sol, poper dobro umešamo in dodamo dve tretjini koprca ter por. Solato očistimo, operemo in osušimo. Iz kisa, oljčnega olja, gorčice, medu, soli in popra pripravimo polivko.

Iz krompirjeve zmesi naredimo 8 zrezkov s premerom 8 cm in jih spečemo na sončničnem olju.

Solato zmešamo s polivko, v skodelico damo skutino pomako, zrezke pa na ogret krožnik. Okrasimo s preostalim koprcem in ponudimo.

Pa dober tek!