Učenci, ki motijo pouk

Za boljšo šolo (58)

Po šolah so največja nadloga učenci, ki motijo pouk. V vsakem razredu je kakšen, prevladujejo fantje. Postavljajo se pred vrstniki in tistimi učitelji, pri katerih zaznajo pomanjkanje avtoritete. Če učitelji takoj ne ustavijo njihovega neprimernega vedenja, počasi za seboj potegnejo še druge učence in v razredu nastane kaos, ki pogosto vodi do medsebojnega verbalnega in celo fizičnega nasilja, predvsem med odmori in na poti v šolo ter iz nje.

Učenci motijo pouk iz različnih vzrokov. Sami kot najpogostejši razlog navajajo, da je pouk dolgočasen in nezanimiv, in prepričani so, da jim to daje pravico do povzročanja nereda. Pouk je res velikokrat nezanimiv, saj je učna snov pogosto odmaknjena zanimanjem otrok in svetu, v katerem živijo. Zato je tako pomembno, da skušajo učitelji učno snov »aktualizirati« in učence povprašati, kaj od predpisane učne snovi bi jih najbolj zanimalo in kako bi se to naučili.

Otroci so radovedni in učljivi, samo prebuditi je treba njihovo notranjo motivacijo in jih pri pouku aktivno zaposliti. Danes so na voljo številna sodobna učna gradiva in pripomočki, ki bi veliko bolj kot knjige in delovni zvezki pritegnila učenčevo pozornost. Pri takšnem pouku učitelji po navadi nimajo težav z disciplino, zlasti če poskrbijo tudi za jasna in razumljiva navodila, kaj pričakujejo od učencev.

Poleg kakovosti pouka so za disciplino v razredu pomembni tudi odnosi med učiteljem in učenci. Če je učitelj prijazen in spoštljiv ter dosleden in razumljiv v svojih zahtevah, učenci hitro dojamejo, kako se morajo obnašati, če nočejo imeti težav. Takšni učitelji so najbolj spoštovani in priljubljeni.

Naslednji razlog za neprimerno vedenje in motenje pouka so težke družinske razmere, v katerih živijo nekateri otroci. Ti skušajo vsaj v šoli najti – četudi na povsem napačen način – nekaj pozornosti. Dobri učitelji ta otrokov manko takoj prepoznajo in znajo na pravi način potešiti njegovo potrebo po pozornosti in človeškem stiku. Vendar se tudi v dobrem učnem okolju in primernih odnosih najdejo otroci, ki vztrajno motijo pouk in nadlegujejo tako učitelje kot sošolce. Običajno so to otroci z izredno nizko samopodobo in številnimi nezadovoljenimi potrebami, ki jih skušajo potešiti s stalnim iskanjem pozornosti. V takšnih primerih učitelji motečega učenca po več opozorilih odstranijo iz razreda, saj morajo drugim učencem zagotoviti nemoten pouk. Odstranjenemu učencu je treba zagotoviti pouk zunaj učilnice, individualno ali v manjši skupini, in začeti disciplinski postopek, če se motenje pouka ponavlja.

Ker samo kazni ne bodo rešile disciplinskih težav, je treba s takšnim učencem opraviti temeljit razgovor in poiskati razloge za njegovo neprimerno vedenje. Če gre za večje probleme, naj se v reševanje težav vključita še šolska svetovalna služba in starši, po potrebi tudi zunanje ustanove. Med motečimi učenci pa so tudi takšni, ki so od doma vajeni, da imajo vedno glavno besedo, so vselej središče dogajanja, ne znajo poslušati in ubogati in ne zmorejo čakati v vrsti. Takšni otroci težko razumejo in se navajajo na urejeno okolje in na življenje v skupini, ki terja veliko prilagajanja, strpnosti in potrpežljivosti.

Ne glede na vse posebnosti otrok imajo učenci pravico do nemotenega pouka in šole jim ga morajo, kakor vedo in znajo, zagotoviti. Čim več vedo in znajo, bolje jim to uspeva.