Ravnatelj višje šole v Št. Petru Štefan Schellander in predstojnica konventa šolskih sester Veronika Supan (v sredini) s predsednikoma Krščanske kulturne zveze Jankom Krištofom (prvi z leve) in predsednikom Narodnega sveta dr. Valentinom Inzkom

Nagrada šentpetrski višji šoli

Na petkovi slovesnosti so podelili tudi nagrade najboljšim udeležencem letošnjega govorniškega natečaja, ki so ga prvič izvedli leta 1989. Najboljši je bil Luka Podlipnik, dijak 8. b razreda Slovenske gimnazije v Celovcu, doma iz Rateč na Gorenjskem.

Tišlerjevo nagrado, ki jo že 41 let podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza in je ena od najuglednejših nagrad, ki jih podeljujejo slovenske organizacije na Koroškem, prejmejo običajno zaslužni posamezniki. Le štirikrat doslej so jo prejele organizacije. Letos se je to zgodilo petič. V petek, 24. januarja, je to nagrado prejela Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru pri Šentjakobu v Rožu. Podeljevalca nagrade sta v obrazložitvi napisala, da »za izobraževanje številnih generacij mladih, za prizadevanja za ohranitev slovenske jezikovne in narodne identitete, za povezovalno vlogo med nemško in slovensko govorečimi na Koroškem kot tudi med sosednjima državama«. Podelitev so z obiskom počastili mnogi gostje, med njimi novi krški škof, koroški Slovenec dr. Jože Marketz in generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu dr. Anton Novak. Tudi kulturni program na podelitvi je bil v znamenju prejemnika nagrade. Prepeval je zbor Višje šole za gospodarske poklice Št. Peter vod vodstvom Sonje Koschier in Marte Habe ter solisti Sonja Koschier, Katja Križnar, Ana Tijssen ter Gregor Einspieler.

Šola, ki jo že več desetletij obiskujejo tudi dijakinje in dijaki iz Slovenije, je zaslužna prejemnica Tišlerjeve nagrade, sta povedala predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof. O njeni izobraževalni in vzgojni kakovosti priča na stotine absolventk in absolventov, ki uspevajo na poklicnih in življenjskih poteh in se radi vračajo na šolo.

Predhodnica današnje šole je nastajala pred 112 leti v težkih razmerah, ko je koroška šolska oblast zapostavljala pouk v slovenščini in so se učitelji lahko sami odločali, v katerem jeziku bodo poučevali. Najpogosteje so se odločali za nemščino. Zato je šentjakobski župnik Matej Ražun s pomočjo domačinov in šolskih sester ustanovil Slovensko šolsko društvo in zgradil šolsko poslopje. Šola je kljub težavam rasla in je postala danes vrhunska dvojezična izobraževalna ustanova s praktičnimi znanji na področju prehrane, kuharstva, vinarstva, sirarstva in iz drugih sorodnih področij. Je dokaz samopomoči in inovativnosti Slovencev na Koroškem. In kot je dejal Janko Krištof: Št. Peter je kraj vzgoje za duhovno, versko, kreativno, sočutno, solidarno in socialno rast mladih.