Kdo ima najboljšega?
V Mavčičah so nedavno ponovno organizirali tržnico v domačem zadružnem domu, dogodek pa popestrili še s tekmovanjem v kuhanju ričeta, na katerem je kuharske sposobnosti in različice te priljubljene jedi na žlico obiskovalcem tržnice predstavilo kar šest ekip.
Tokratna Mavška tržnica je bila še posebno zabavna, saj so se tekmovanja v kuhanju ričeta udeležile prav vse najavljene ekipe, za vezni tekst pa je v času tržnice in tekmovanja – kasneje so med drugim nekaj besed namenili tudi Prešernovemu dnevu – skrbel Rudi Zevnik, sicer tudi predsednik domačega Kulturnega društva Simona Jenka – Šmonca.
Tekmovanje so organizirali prvič, najboljši ričet pa so na koncu izbrali obiskovalci oziroma tisti, ki so ga okušali. V slogu oddaje MasterChef so ekipam podeljevali kamenčke, ekipa z največ kamenčki je bila seveda zmagovalka. Tekmovale so ekipe iz Praš, Mavčič, Podreče, Jame, Meje in Brega ob Savi. Zadnja je na koncu tudi osvojila prvo mesto, mimogrede pa so nam namignili, da se je v ričetu kuhalo nekaj suhega, dimljenega ... Vsaka ekipa se je pri kuhi držala osnov, na koncu pa so zagotovo odločale malenkosti ali male skrivnosti, o katerih glavne kuhalnice ekip niti niso želele razpredati. Drugo mesto je pripadalo ekipi iz Podreče in tretje domači ekipi. So pa veliko pozornosti pritegnili drugouvrščeni, saj so s seboj pripeljali harmonikarja, ričet pa so stregli v posebnih kruhovih skodelicah, kar je še dodatno vabilo goste v njihovo družbo.
Ker je bilo vzdušje pravo, smo se odločili, da tekmovalce in tudi okuševalce povprašamo po razliki med ričetom in ješprenjem. Gorenjci naj bi bili baje fenomen, kar se tiče tega poimenovanja. Če se spomnim nazaj, je babica vedno kuhala ješprenj, nikoli ni rekla, da kuha ričet. Se pa ne spomnim, da bi kdaj spraševali, kaj je vanj dala, le da je bil dober. Tokrat smo dobili kar nekaj razlag: šlo naj bi za eno in isto jed; ričet je jed, ješprenj njegova sestavina, z dodano zelenjavo; ješprenj naj ne bi vseboval fižola, nekateri so menili, da tudi krompirja ne; ričet naj bi vseboval meso; ješprenj je pravzaprav enolončnica, v kateri niti fižola ni bilo, če je bila družina revna; ječmen je žito, ješprenj oluščena zrna ječmena … Lahko bi rekli, da je razlag skorajda toliko, kolikor je gospodinj, dejstvo pa je, da je na koncu odtehtal okus, in glede na videno in slišano nobena od šestih ekip tisto popoldne ni imela težave spraviti svojega ričeta »v promet«.