Arhivski posnetek zasneženega smučišča Krpin iz sezone 2005/2006. / Foto: arhiv SK Radovljica

Krpin prvi z umetnim snegom

Tridesetega decembra 1972 je bilo smučišče Krpin v Begunjah prekrito z umetnim snegom. Bilo je prvo smučišče v Jugoslaviji in komaj tretje v Evropi s sistemom umetnega zasneževanja. V Elanovem inštitutu so sneg izdelali »s posebnim strojem zahodnonemške firme Linde«.

Ena vožnja z žičnico je stala od 1,5 do 2 dinarja, dnevna vozovnica pa 6 dinarjev.

V letošnji zeleni zimi, le še eni v nizu mnogih, marsikomu spomin uide v preteklost, ko smo Gorenjci lahko smučali tudi na številnih manjših smučiščih. Eno takšnih je bilo smučišče Krpin v Begunjah. Begunjski fantje, ki so se poimenovali Begunc smo junc, so pred dnevi na omrežju Facebook objavili članek iz Gorenjskega glasa, v katerem smo leta 1973 poročali o tem, da je smučišče Krpin umetno zasneženo in da je na njem mogoče smučati podnevi in ponoči. Šli smo po sledi zapisa in obudili spomin na to nekoč tako priljubljeno smučišče.

Smučišče Krpin je leta 1963 začelo graditi Telovadno društvo Partizan Begunje, gradnjo je vodil Franc Cvenkelj. Leto kasneje so postavili prvo vlečnico, ki pa je lahko prepeljala le po enega smučarja naenkrat. Leta 1971 je Elan uvozil novo vlečnico, ki je lahko prepeljala 460 ljudi na uro. Istega leta je Elan uvozil še teptalec in top za umetni sneg, ta je najprej deloval na gasilsko črpalko, kasneje pa so ob smučišču položili cevi za vodo in električno napeljavo.

Prelomni datum je bil 30. decembra 1972 – tega dne je bil Krpin prekrit z umetnim snegom. Članek o tem je bil objavljen 13. januarja 1973 v Glasu. Kot je zapisal nekdanji novinarski kolega Andrej Žalar, je bila omenjena zima že tretja, ko v Evropi skorajda ni bilo snega. Zaradi tega težav niso imeli le turistični delavci, temveč tudi proizvajalci smuči, saj je prodaja močno upadla. V Inštitutu tovarne Elan so se zato odločili za nenavaden poskus: pred novim letom so pobočja smučišča Krpin prekrili z umetnim snegom. To je bilo prvo smučišče v Jugoslaviji in komaj tretje v Evropi z umetnim snegom, več so jih imeli le v ZDA in na Japonskem. Snežna odeja je bila debela od 10 do 15 centimetrov, in ker so uredili tudi razsvetljavo, so lahko v Krpinu smučali podnevi in ponoči. Julij Arh, zaposlen na Elanovem inštitutu in prvi upravitelj Centra Krpin, je takrat povedal, da je umetni sneg vsaj trikrat boljši od naravnega. Delajo da ga s posebnim strojem zahodnonemške firme Linde. Stisnjen zrak in vodo pod pritiskom 14 atmosfer razpršijo, ta pa pri temperaturi dve stopinji Celzija pod ničlo zmrzne in pade na tla kot sneg. »Seveda postopek in delo nista tako enostavna, kot je to videti na prvi pogled,« je pridal Arh.

Smučišče Krpin je pod Elanovim upravljanjem obratovalo vse do leta 1996. Potem so ga za eno leto dali v najem zasebniku, zatem pa je bilo več let zaprto. Leta 2004 je objekte in naprave odkupil Smučarski klub Radovljica in konec leta 2005 so smučišče po šestih letih znova odprli. Imeli so načrte za razširitev smučišča in sistema umetnega zasneževanja, a so zaradi zelenih zim načrti počasi zvodeneli ... Smučišče Krpin tako že zadnjih nekaj let ne obratuje več, Smučarski klub Radovljica je prodal topove in teptalnik, medtem ko je stara žičnica še vedno naprodaj. Kot je povedal Srečo Trdina iz kluba, zanjo ni zanimanja, saj zanjo ne bi več dobili potrebnih dovoljenj. Tako da je naprodaj zgolj še kot – staro železo ...