Sveča, spremljevalka življenja

Brez sveče ne minejo najpomembnejše prelomnice in dogodki. Sveče nas spremljajo od rojstva do smrti in še naprej. Prižigamo jih v cerkvah, galerijah, domovih, vrtovih, na grobovih ... S to popotnico je bila v Pirčevem domu na Taboru na ogled razstava sveč. Krepko čez petsto jih je, tudi ekološke so med njimi.

»Sveča in sreča sta si v nečem posebnem podobni, in sicer po tem, da se z deljenjem ne zmanjšujeta, ampak večata. Na tisoče sveč lahko prižgemo z eno samo in njeno življenje se ne bo prav nič zmanjšalo. Prav tako množimo srečo, če jo podajamo naprej,« je misli na nedavnem odprtju razstave sveč v Pirčevem domu na Taboru v Podbrezjah oblikovala Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje. Na ogled je krepko čez petsto sveč najrazličnejših oblik, velikosti, barv, dišav, materialov, namenov. A začelo se je z Anico Perne, da je do te izvirne in zanimive razstave prišlo.

Danes 92-letna Anica Perne je sveče začela zbirati pred dvajsetimi leti, kot je razložila: »Z nečakinjo sva bili v Bohinju, ko sem nekje na eni polici zagledala jabolček. Kaj jih tukaj prodajajo, sem si mislila, ko pa sem si ga pobliže ogledala, sem videla, da je to pravzaprav sveča. Jabolček ni bil pravi, bil je pa zanimiv – in sem si rekla, kaj, ko bi sveče začela zbirati. Marsikatera sveča v zbirki je spomin. Svečo v obliki tulipana mi je vnukinja prinesla iz Nizozemske, ko je bila na študentski izmenjavi. Vnuk mi je prinesel eno z napisom Korzika, kar spominja na tragično letalsko nesrečo. Sama sem kupila svečo v obliki klobke volne, da imam spomin na številne mucke, ki sem jih spletla. Tri sveče v obliki vrtnic imajo tudi svojo zgodbo; v Izoli smo bili na dopustu, in ko smo se vračali z izleta po Piranu, se mi je nenavadno veliko zehalo. Mi je rekla gospa, tudi domačinka s Podbrezij: ''Saj tako zehate, kot da boste umrli.« In mi podarila tri sveče vrtnice. ''A kar vnaprej ste mi jih prinesli?'' sem se ji najprej začudila, potem pa sem se nasmejala.«

Naslov razstave je Sveča, spremljevalka našega življenja. Na ogled so krstne, obhajilne, birmanske, poročne, oltarne, novomašne sveče. Pa sveče svetovnih in slovenskih cerkva, že uporabljene sveče iz procesij v Lurdu, Fatimi in na Brezjah, sveče za lepoto doma, za poseben namen, sveče s klekljano čipko, popotniške za zbiratelje, adventno-božične in še za druge praznike ... Nagrobnim plastičnim predstavljajo alternativo ekološke sveče.

K osrednji, največji skupini sveč Anice Perne so dodali še sveče Slavke Jelenc, Jane Aljančič, Barbare Pogačnik, Veronike Aljančič, Veronike Debeljak, Anice Hvasti, Jožice in Špele Bevc, Erne Mokorel, Milene Drinovec, Dane Šemrov, Nataše Kne in Tilke Purgar, ki iz keramike izdeluje tudi svečnike. Nekaj sveč je starih več kot petdeset let, sveče iz čebeljega voska so najbolj naravne, nekatere so umetniške. Razstavo je postavila Daca Perne, ki je dejala, da vseh sveč ni mogoče zajeti v enem zamahu, pač pa si je za ogled treba čas. Postavili so jo v času svečnice, praznika luči, Jezusovega darovanja v templju, ki ga obhajamo 2. februarja in pomeni zadnji dan božičnega časa. Na odprtju so sodelovali mlada voditelja Sara Kidan in Aljoša Bačič ter mlada instrumentalista Teja Križnar in Andraž Aljančič. Kot je sklenila Daca Perne, je v sveči veliko različne simbolike in tudi veliko čarobne moči; je tudi njen živi in topli plamen.