Drugačen Prešeren

V Osnovni šoli (OŠ) Franceta Prešerna Kranj so ob kulturnem prazniku pripravili odrski performans z naslovom Memento Dr. Presheren, v okviru katerega so občinstvo skozi življenje največjega slovenskega pesnika popeljali na malce bolj neobičajen način.

Prireditev ob kulturnem prazniku so v OŠ Franceta Prešerna letos izpeljali na nekoliko drugačen način. »Zamislil sem si jo kot čisto nasprotje klasičnim proslavam s pevskim zborom in recitacijami. Seveda smo vključili tudi recitacije, saj pri Prešernu ne moremo mimo tega, a v ospredje smo postavili, da smo skoraj edini narod, ki ima kulturni praznik na dan umetnikove smrti, in da človeka začnemo ceniti šele, ko umre,« je performans Memento Dr. Presheren predstavil njegov avtor Marko Kern. Navdih za naslov si je izposodil pri Prešernovi pesmi Memento mori, a raje kot smrti so se posvetili življenju pesnika.

V predstavi so tako s pridihom sodobnosti in kančkom intelektualnega humorja povzeli manj znana, tudi zamolčana dejstva o Francetu Prešernu. Tako so na odru recitirali tudi njegove bolj žgečkljive rime, ki so jih povzeli po antologiji slovenske pornografske poezije, v kateri je po Kernovih besedah tudi malo »grd« Prešeren. »Za koga je bilo to mogoče šokantno in kontroverzno, a tudi to je ta gospod, ki je bil nekoč na bankovcu za tisoč tolarjev.« Za osnovo pripovedi o Prešernovem življenju so sicer vzeli knjigo Ivana Sivca Resnica o Prešernu, ki v ospredje postavlja manj znana dejstva o Prešernu. »Mnogi recimo ne vedo, da se je na Dunaju srečal tudi z bratoma Grimm,« je izpostavil Kern. O Prešernovem življenju sta pripovedovala Luka Sonc in Erik Žitnik, prvi kot Prešeren, drugi pa kot njegov alter ego v podobi Povodnega moža. Za popestritev so poskrbele še tri Prešernove muze Ema Bergant, Ema Maček Jerala in Tia Perko, ki so izvedle Prešernove uglasbene pesmi Pismo domačim, Apel in čevljar in O Vrba. Prvi dve je v rap in bluz preoblikoval Marko Kern, za zadnjo pa so uporabili priredbo Vlada Kreslina.