Pivčeva si je nastalo škodo v gozdovih ogledala z direktorjem zavoda za gozdove Damjanom Oražmom.

Denar za sanacijo gozdov je na voljo

Po vetrolomu v prejšnjem tednu si je v torek škodo v gozdovih na območju med Kranjem in Brnikom ogledala tudi ministrica, ki opravlja tekoče posle, Aleksandra Pivec. Lastnikom sporoča, da so sredstva za obnovo na voljo.

Hrastje – Po dozdajšnjih ocenah je močan veter prejšnjo sredo na območju celotne Slovenije poškodoval okoli 140 tisoč kubičnih metrov gozdnih dreves, od tega na Gorenjskem približno 80 tisoč. Največ škode je bilo na območju ravninskih gozdov med Kranjem in območjem Brnika, kjer je poškodovanih 50 tisoč kubičnih metrov dreves.

»Vse se je zgodilo v približno pol ure, ko je zapihal t. i. karavanški fen. Smreke so padale ena za drugo s koreninami vred. Veter nam je podrl približno petsto kubičnih metrov dreves, kar predstavlja našo 20-letno sečnjo,« je povedal lastnik osem hektarjev velikega gozda Janez Šušteršič iz občine Šenčur, ki pri obnovi računa tudi na pomoč države.

Prizadeto območje si je v torek ogledala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Lastnikom sporoča, da je pomoč na voljo. »Pomoč ponujamo v okviru evropskih sredstev. Vsak lahko dobi sadike za pogozdovanje in zaprosi za pomoč pri obnovi. Glede na to, da je bilo v zadnjem času kar nekaj ujm, preučujemo tudi možnosti, da v okviru državnih pomoči pod pogoji de minimis poskušamo zagotoviti sredstva, ki bi nadomestila izpad dohodka, a o tem bo več znanega, ko bomo dobili natančno oceno škode. Vsekakor pa so sredstva za obnovo gozdov na voljo, zato pozivamo lastnike, da jih izkoristijo,« je ob ogledu škode povedala ministrica, ki je pot nadaljevala na celjsko.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem pa je dodal, da gre šele za prve ocene škode, za natančnejše podatke pa bo treba počakati na končno poročilo, ki bo pripravljeno v tednu ali dveh. Kljub povzročeni škodi pa smo jo v Sloveniji odnesli dobro, saj smo bili na najjužnejšem kraku neurja, ki je pustošil nad celotno zahodno Evropo.

Kot je dejal, se bo treba čim prej lotiti obnove, saj je zaradi bližajoče se pomladi precejšnja nevarnost širjenja podlubnikov. Lastnikom prizadetih gozdov sporoča, naj se obrnejo na pristojnega revirnega gozdarja, ki bo odločil, kakšna obnova bo potrebna. »Glede na to, da se pomlad bliža hitreje kot prejšnja leta, bomo izdali odločbe s primernimi roki, a lastnikom ni treba čakati na prejem odločbe, saj lahko v skladu z zakonom o gozdovih škodo že prej javijo revirnemu gozdarju in začnejo spravilo,« je še dodal.

Ob sanaciji tako Oražem kot ministrica Pivčeva opozarjata na nevarnost, ki preti gozdnim delavcem in je v takšnih primerih, ko so poškodovane velike površine gozdov, še toliko večja. »Tragično je, da smo bili v zadnjih dneh že priča dveh smrtnih žrtev zaradi sanacije škode. Zato velja opozoriti na veliko mero previdnosti, v primeru, da za to nismo usposobljeni in opremljeni, pa je treba poklicati strokovne službe, ki to znajo, saj je v primeru nesreče cena lahko prevelika,« je dejala Pivčeva, tudi na zavodu za gozdove pa odsvetujejo delo in gibanje v gozdu in priporočajo, da sanacijo lastniki začnejo po umiritvi razmer. V takšnih primerih je najboljši način strojna sečnja, delo pa morajo opraviti primerno opremljeni in izurjeni delavci.