Prešerno za Prešernov dan

Slovenski kulturni praznik je segel tudi med Slovence v sosednjih državah. V Italiji je bila osrednja proslava v kulturnem domu v Trstu, na kateri so počastili tudi 75-letnico Radia Trst A in 25-letnico televizije. Govorniki so poudarjali pomen medijev za rast družbe in za mir v sožitju.

Na Koroškem je bila osrednja praznična prireditev v četrtek, 6. februarja, v javnem studiu avstrijske radiotelevizije ORF v Celovcu in je bila posvečena 70. obletnici smrti pisatelja Prežihovega Voranca. Ta v romanu Požganica opisuje negotove usode koroških ljudi pred sto leti v času plebiscita. V Pliberku pa so v nedeljo, 9. februarja, pri kulturnem domu odkrili spominsko tablo pesnici, pisateljici, skladateljici in učiteljici Milki Hartman, rojeni 11. februarja leta 1902 v bližnjih Libučah. Zato ji rečejo tudi »pesnica Libuškega polja«. Milka je umrla junija leta 1997. Spominska tabla je nova postaja Slovenske pisateljske poti na Koroškem. Prva postaja je na Obirskem v čast Valentina Polanška, druga pa na Kostanjah nad Vrbskim jezerom, kjer sta bila doma pesnik Andrej Kokot in ljudski umetnik Andrej Šuster - Drabosnjak. S Prešernom so praznovali tudi v Tinjah, v Šmihelu, v Rožeku in v Železni Kapli.

Pred kulturnim praznikom je bilo v petek, 7. februarja, zvečer slovesno tudi v Selah, kjer sta Katoliško prosvetno društvo Planina in Pevsko društvo na posebni prireditvi počastili 75. obletnico rojstva pesnice Mili Hrobath, ki je bila rojena v Selah, in 80. obletnico rojstva slikarja in pesnika Gustava Januša. Poezija se je prepletala s pesmijo mešanega pevskega zbora Sele. Mili Hrobath, ki živi sedaj v Št. Lenartu pri Sedmih studencih, je lani izdala odmevno pesniško zbirko Barvitost časa, Gustav Januš pa knjigo svoje mladostne lirike z naslovom Brez kategorij, v kateri je objavil tudi v zgodnjih ustvarjalnih letih nastale slike. Mili Hrobath zaradi bolezni ni bilo v Sele, zato je njene pesmi bral njen sin Michael. Januša, ki je bral iz svojih zbirk, je predstavil dr. Janko Zerzer. Pesmi Mili Hrobath v knjigi Barvitost časa prekinjajo slike, ki jih je narisal slikar in arhitekt Karel Vouk. »Najbolj preproste rešitve so tudi tokrat najbolj dragocene. Zato zbirko celovito doživimo šele, ko jo sočasno beremo in gledamo. Eno samo izrazno sredstvo je lahko močno, lahko nam je eno blizu. Kadar pa si zvrsti umetnosti podajajo roke in se dopolnjujejo, umetnino doživimo še globlje,« je v Selah na predstavitvi knjige Barvitost časa povedala Lidija Golc. O Gustavu Janušu, njegova mati je bila Selanka, oče pa priseljenec iz Tržiča, je dr. Janko Zerzer povedal, da je stopil v pesniški in likovni svet leta 1961 v reviji Mladje in da je postal mednarodno uveljavljen pesnik in slikar. Po poklicu je bil učitelj, ki je od leta 1971 do upokojitve leta 1998 poučeval na glavni šoli v Št. Jakobu.