Zala tamala

»Vulva ali čudovita češplja. Postavi se gola pred ogledalo in se dobro oglej. Območje spolovil se začenja pod trebuhom, z maščevjem, ki prekriva sramnico. To mehko območje se imenuje venerin griček. Med puberteto postane poraščen. Maščobna blazinica je pri nekaterih ženskah večja, pri drugih manjša. Zato osramje pri nekaterih ženskah nekoliko štrli iz trebuha, druge pa imajo bolj ploščate različice – oboje je povsem normalno. Če s pogledom zdrsneš po venerinem gričku navzdol, zagledaš vulvo, ki ima različne vzdevke – muca, češplja, finka, špranjica, podvozje, žemlja, fuflja, frača, mufna, pička, v slovarski slovenščini celo veselička. Norvežani jo imenujejo tudi miška. Vulva morda ni najpogosteje uporabljena beseda, toda če si ženska, je to anatomski izraz za predel med tvojimi nogami. Nekatere ženske (in večina moških) menijo, da se vidni, zunanji del ženskih spolnih organov imenuje vagina. Pravijo, da jim 'vagino preraščajo dlake'. Ali pohvalijo drugo žensko: 'O, mojbog, kako krasno vagino imaš.' Vendar to poimenovanje ni pravilno. Vagina ni poraščena, predvsem pa je ne vidimo zlahka. Je pa seveda zelo privlačna. Vagina je samo strokovni izraz za del tvojih spolovil, natančneje za nožnico, mišičasto cev, ki jo uporabljaš med penetrativnim seksom in ko rojevaš – povedano drugače, to je cev, ki vodi v maternico. Izrazoslovju se toliko posvečava zato, ker so naši spolni organi veliko več kot le vagina, ne glede na to, za koliko užitkov poskrbi. Večina tistih, ki ženska spolovila imenujejo vagina, v resnici misli vulvo. In prav z vulvo začenjava opis imenitnih ženskih spolnih organov …« (str. 17–18)

Tako se začenja prvo poglavje v tej knjigi, ki ima v slovenskem prevodu (iz angleščine) naslov Zala tamala in podnaslov »priročnik o negi in uporabi ženskih spolnih organov«. Naslova norveškega izvirnika (Gleden med skjeden) ne znam prevesti, v angleščini pa je zelo nazoren: »The Wonder Down Under«. Čudo tam spodaj, v katerega se zazre njena lastnica, potem pa še marsikdo drug. Avtorici knjige sta norveški zdravnici Nina Brochmann in Ellen Stokken Dahl, ki sta že kot študentki medicine pisali priljubljen blog o spolni vzgoji, iz njega je nastala ta knjiga, mednarodna uspešnica, prevedena v 35 jezikov. Ob listanju po njej pomislim, kako bi bilo, če bi imeli takšno knjigo že sredi 60. let prejšnjega stoletja, ko je spolno zorela generacija, ki ji pripadava tudi moja tedanja sošolka Milena Miklavčič in podpisani … Ja, časi se res spreminjajo.