Z velikimi težavami zaradi nakopičenih odpadkov se spopadajo tudi v Komunali Kranj. / Foto: Komunala Kranj

Tone odpadkov se znova kopičijo

V skladiščih komunalnih podjetij je že zdaj več kot 16 tisoč ton odpadne embalaže, po črnem scenariju zbornice za komunalno gospodarstvo naj bi se je vsak mesec nakopičilo še dodatnih 5700 ton.

Ljubljana – V centrih za ravnanje z odpadki so se po novem letu znova začeli kopičiti kupi odpadne embalaže, opozarjajo na Zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po njihovih podatkih je le v januarju v skladiščih komunalnih podjetij ostalo približno 5700 ton neprevzete odpadne embalaže. Skupaj z neprevzetimi količinami iz preteklih let pa je teh odpadkov, po izračunih zbornice, več kot 16.400 ton, količine pa se bodo vsak mesec povečevale za 5700 ton. Po črnem scenariju bi se tako v celotnem letošnjem letu nakopičilo več kot 65 tisoč ton teh odpadkov, kar je skoraj polovica vseh odpadkov, ki jih v letu zberejo komunalna podjetja.

Decembra je namreč upravno sodišče odpravilo spremembe okoljevarstvenih dovoljenj družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki jih je z interventnim zakonom izdala agencija za okolje. Ker embalažnina ni plačana za okoli 53 odstotkov vse zbrane embalaže, tako DROE ne prevzemajo presežnih količin. Da je stanje alarmantno, so na včerajšnji novinarski konferenci potrdili direktor zbornice Sebastijan Zupanc ter predstavniki komunalnih podjetij. Z izrednimi razmerami se namreč soočajo domala vsa komunalna podjetja v Sloveniji, tudi na območju Gorenjske, denimo Škofje Loke, Kamnika in Komende ter Kranja, kjer Komunala Kranj že nekaj časa sama plačuje odstranjevanje embalaže, kljub temu da je s tem v prekršku.

Kot je povedal Igor Viktor Bizjak iz kranjske komunale, v podjetju zberejo okoli 6.540 ton odpadne embalaže. Še od lani imajo v skladišču 420 ton, dodatno pa se jim je letos nakopičilo še devetdeset ton teh odpadkov. Komunalna podjetja morajo imeti sicer po zakonu dovolj skladiščnih prostorov za količine, ki jih zberejo v enem tednu, zdajšnje pa jih krepko presegajo. »Zadeve postajajo neobvladljive,« pravi Bizjak in dodaja: »Skladišče je krepko prepolno, zato smo bili primorani tudi prostor, kjer razvrščamo in pretovarjamo odpadke, preurediti v začasni skladiščni prostor, kar pomeni, da smo že na meji operativnosti. Če se zadeva ne bo uredila danes, se lahko zgodi, da bomo primorani prenehati prevzemati odpadno embalažo oz. da jo bomo na javnem razpisu oddali najboljšemu ponudniku. Seveda pa noben scenarij ni po naših željah. Zavezani smo gospodinjstvom, ki nas plačujejo in jih ne želimo obremenjevati za stvari, ki bi jih morala urejati država.«

Predstavniki komunalnih podjetij opozarjajo tudi na okoljska tveganja, ki so s tem povezana. Poleg smradu namreč ostanki hrane in pijač pritegnejo žuželke in glodavce, ki se množijo, embalažo pa odnaša veter.

Na zbornici in v komunalnih podjetjih tako opozarjajo naj ministrstvo za okolje in prostor ter vlada čim prej ukrepata. Kot je povedal Sebastijan Zupanc, je najprej treba sprejeti intervencijske ukrepe za odstranitev embalaže. Kot pravi, je situacija še toliko bolj zapletena zaradi odstopa vlade, zaradi česar bo predlog interventnega zakona v parlamentarni postopek treba vložiti preko državnega sveta, tudi v tem primeru pa bi bil zakon lahko sprejet predvidoma šele čez tri mesece. Reševanje nakopičene embalaže pa naj bi državo po izračunih zbornice stalo okoli 8,7 milijona evrov.

Za dokončno rešitev problema odpadkov v Sloveniji, ki se vleče že več let, pa bo področje treba urejati sistemsko, opozarja Zupanc, ki dodaja, da bi bile težave precej manjše ali pa jih sploh ne bi bilo, če bi imeli objekte za energetsko izrabo odpadkov. »Politika bo morala zagristi tudi v to kislo jabolko,« dodaja.