Le katerega od štirih snubcev bo izbrala Rozi? / Foto: Tanja Mlinar

Snubci v Žireh

Pred tednom je v dvorani DPD Svoboda v Žireh domači gledališki ansambel premierno uprizoril erotično veseloigro Navihana Rozi v režiji Gojmirja Lešnjaka - Gojca.

Večkrat preizkušena formula v predstavo vključiti različne značaje in kulturne raznolikosti, ki so zapisani v stereotipe narodov nekdanje skupne države, se je še enkrat izkazala za uspešno. K temu zagotovo pripomore igralski ansambel, domačemu občinstvu znani obrazi žirovskega odra.

Žiri – Uveljavljeni slovenski igralec, režiser in vselej aktualno duhoviti svetovljan Gojmir Lešnjak - Gojc (v Svobodi režira prvič) je z Navihano Rozi Žirovce »zasnubil« dvakrat, najprej kot avtor odrske priredbe in drugič kot njen režiser. V naš prostor in čas je namreč adaptiral komedijo Prebrisana vdova Carla Goldonija in jo preimenoval v Navihano Rozi. Beneški komediograf iz 18. stoletja je zaslužen za osnovno zgodbo in zaplet, Gojc pa je glavne like v igri poiskal v prostorih nekdanje skupne države in v zgodbo dodal naše, lahko bi rekli lokalne značilnosti, bodisi povsem človeške podobnosti bodisi kulturne razlike.

Ovdovela Rozi, recimo da gre za kleno domačinko, na vsak način v svoje življenje želi privabiti novega moškega. Kandidatov ne manjka, med njimi so najbolj zavzeti domačin, Bosanec, Hrvat in Črnogorec, v komedijo zmešnjav pa dodatne začimbe dodajajo še Leja – prav tako še neporočena Rozina sestra – in drugi liki, od hišne pomočnice in točaja do očeta obeh žena in Rozinega svaka. V uro in pol dolgi predstavi se zgodi marsikaj, da smeha dvorani ne bo manjkalo, pa nam da vedeti že prva scena. Ko se prižgejo odrske luči, se pred nami pojavijo štirje snubci: ponosni Črnogorec Petar Petrović s Cetinja (igra ga Branko Pečelin), mladostni Meho iz Sarajeva (Klemen Poljanšek), uglajeni Franjo iz Zagreba (Matic Dolenc) in značilno tokrajevni Frenc (Rok Klemenčič). Ti nas nagovorijo – in tako skozi celo predstavo – vsak v svojem dialektu, bratje iz nekdanje skupne države v bolj ali manj polomljeni mešanici svojega jezika s slovenščino, kar dogajanju na odru daje še dodaten humorni učinek.

Gojmirju Lešnjaku ob pomoči Metke Debeljak uspe dinamiko predstave vseskozi držati na visokem nivoju. Ni nam dolgčas, saj se ves čas nekaj zapleta in razpleta, ob dobro izpisanem besedilu, humornih dialogih in navdihujoči interpretaciji sicer homogene igralske ekipe pa publiki usta še dodatno vleče v smeh. Ob prepričljivi vdovi Rozi (igra jo nepogrešljiva Milena Padovac), njeni simpatični mlajši sestri (Jana Jenko), je prvovrstna hišna pomočnica Meliha (Barbara Burnik), ki je zagotovo najbolj natančno ujela jezik »naših od dol« – tako v besedi kot sami melodiji govora. Vedno na pravem mestu se je izkazal točaj (Denis Jurca), svoji vlogi pa sta suvereno odigrala tudi oče obeh deklet (Boris Pečelin) in Rozin svak (Janez Kogovšek). Štirje snubci razveseljujejo s stereotipi, ki veljajo za posamezne narode nekdanje države: Črnogorec se ima za nekaj več in je precej vzkipljiv, takoj pri orožju, Hrvat je kavalirski, a hkrati prefrigan, Bosanec ljubimec, da ga ni, in Slovenec nekoliko neroden, ljubosumen, a vendarle pošten in zaupanja vreden.

Večkrat preizkušena formula v predstavo vključiti različne značaje in kulturne raznolikosti, ki so zapisani v stereotipe narodov nekdanje skupne države, se je še enkrat izkazala za uspešno. K temu zagotovo pripomore igralski ansambel, domačemu občinstvu znani obrazi žirovskega odra.

Celotno sliko predstave dopolnjujejo kostumi Andreje Stržinar, ki je snubce oblekla kar v njihove tradicionalne oprave, in preprosta, a dovolj jasna scena. Ponovitev predstave bo jutri, v soboto, 29. februarja, v dvorani DPD Svoboda ob 19. uri.