Pogled na rdečo sluz na gladini jezera ni prav nič prijeten. / Foto: Gorazd Kavčič

Jezero polno rdeče »sluzi«

Stanje Blejskega jezera se zadnjih nekaj let ves čas slabša, na kar kaže tudi vsako leto intenzivnejše cvetenje fitoplanktona. Poslabšanje je letos še posebno izrazito.

Bled – Cianobakterije, ki so zaradi svoje rdeče barve še posebno opazne, se na gladini Blejskega jezera pojavljajo že vse od lanskega novembra. »V jezeru so sicer prisotne vse leto, vendar ob višjih temperaturah vode potonejo nižje v globino,« je pojasnila Špela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje. A čeprav je njihovo število v zadnjih letih ves čas rahlo naraščalo, pa je tudi Špela Remec Rekar presenečena nad tako intenzivnim cvetenjem, kot smo mu priča letos.

Razrast cianobakterij je posledica prevelike obremenjenosti z organskimi snovmi in anorganskimi hranili, pojasnjuje Špela Remec Rekar. Tako drastično poslabšanje, kot so ga zaznali ob februarskih meritvah, pripisuje delom, ki jih izvajajo ob urejanju kanalizacije in ribogojnice v bližini regatnega centra. »Zemljina, ki jo ob tem izkopavajo in se spira v Mišco, že od lanskega avgusta v jezero vnaša ogromne dodatne količine organskih snovi in fosforja,« je razložila in dodala, da se je vsebnost fosforja v jezeru letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za dvakrat. Zaveda se, da gre pri gradnji kanalizacije za dobronameren poseg, a bi bil po njenih besedah vpliv na jezero bistveno manjši, če bi Mišco pred začetkom del preusmerili v Rečico. Pri sedanji obremenitvi so tako v februarju v jezeru izmerili toliko hranil kot prej v enem letu. »Podatki kažejo, da se je precej fosforja sprostilo tudi zaradi anaerobnih razmer v pridnenih slojih jezera, ki so trajale od maja do sredine decembra lani. Ko zmanjka kisika, je enako, kot bi odprl veliko pločevinko hranil, ker se iz sedimenta začno sproščati hranila,« je nazorna Špela Remec Rekar. K takim razmeram veliko prispeva že pritok Mišca, svoje dodata še ribogojnica in ribja krma.

Kot opozarja Špela Remec Rekar, so podobno koncentracijo fosforja kot zdaj nazadnje izmerili leta 2000, kar po njenih besedah pomeni, da smo se vrnili dvajset let nazaj. »Še lani decembra stanje jezera ni bilo tako skrb vzbujajoče, letos pa je poslabšanje res očitno.« V takih razmerah tudi cvetenje med kopalno poletno sezono ni izključeno in lahko vpliva na prihajajočo turistično sezono, svari Špela Remec Rekar.