Prenovljen davek na motorna vozila
Ta naj bi v državno blagajno prinesel dodatnih 15 milijonov evrov.
Ta čas vzbuja precej pozornosti novi zakon o davku na motorna vozila. Mnogi se sprašujejo, ali bo to spet en dodaten vir polnjenja državnega proračuna ali gre resnično za okoljske rešitve. Davčna osnova ne bo več vrednost avtomobila, pač pa predvsem njegov vpliv na obremenitev okolja. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da bodo s tem usmerjali kupce k nakupu prijaznejših in čistejših vozil.
Da bomo pravzaprav vedeli, za kaj gre, je v osnovi treba pojasniti, da je sprememba potrebna zaradi novih okoljskih predpisov in posledično novih merjenj okoljskih obremenitev avtomobila (novi normativ WLTP). Ti novi testi sicer zagotavljajo realnejšo sliko o vplivih vozila na okolje, so pa vrednosti od 20 do 25 odstotkov višje od vrednosti starih merjenj (NEDC), kar pomeni, da bi se isti avtomobili uvrstili v višje davčne razrede. Letos se za obračun davka, poleg novega merilnega standarda, še uporablja stari, zato se pri plačilu davka na motorna vozila to še ni odrazilo. Do konca leta 2020 naj bi vse evropske države prešle na nov način certificiranja, zato tudi predlog slovenske vlade, da naj bi novi zakon začel veljati s 1. januarjem 2021. Uvozniki avtomobilov sicer poudarjajo, da bi zakon moral biti sprejet do jeseni, ker bo to zahtevalo precej operativnega dela in uskajevanja, da bodo vsa navodila prenesli v prakso. Cilj novega zakona je, da s spremembami držimo davek približno na sedanji ravni, kar je tudi prav, saj se izpusti ne bodo ne povečali in ne zmanjšali, spremeni se le način merjenja.
Novi zakon predvideva manjšo obdavčitev vozil z manjšimi izpusti CO2, prav tako pa tudi odpravlja davek na luksuz oz. obdavčitev motorjev s prostornino nad 2,5 litra. Tega so se razveselili kupci dražjih vozil, saj je v nekaterih primerih davek znašal tudi petdeset odstotkov vrednosti vozila. Obenem z novim zakonom želijo poenostaviti postopke, te bodo digitalizirali in avtomatizirali. Predvidena je zgolj elektronska in samodejna izmenjava podatkov med Fursom, homologacijo in službo za registracijo. Sprememba se obeta tudi za velike družine in invalide, ki so oproščeni davka, podatke zanje bodo pridobivali iz uradnih evidenc.
Lani je država pobrala 42 milijonov evrov davka na motorna vozila, letos pričakujejo 15 milijonov evrov več. Čeprav se bo davek za luksuzna vozila ukinil, iz tega naslova pričakujejo več denarja, saj naj bi s tem prekinili sporno prakso nakupa in registracije vozil v tujini. Furs je namreč zaznal, da so številni Slovenci zgolj zaradi nakupa luksuznega vozila ustanavljali podjetja v tujini, predvsem na Slovaškem in v Nemčiji, ter se tako izognili plačilu davka v naši državi. Prvi izračuni davka po spremembi vseeno kažejo, da se bo davek zvišal za vozila nižjega in predvsem srednjega razreda. Povsem nerazumljiva pa se zdi predvidena obdavčitev električnih baterijskih avtomobilov (glede na moč motorja od 5 do 100 KW), pa tudi ločevanje med bencinskimi in dizelskimi vozili glede na izpuste CO2, seveda v škodo dizelskih, čeprav je znano, da so ti v tem pogledu manj problematični od bencinskih.
Davek na motorna vozila ni slovenska iznajdba, poznajo ga tudi v nekaterih drugih evropskih državah, kar velja tudi za davek na luksuz, čeprav ga v različnih evropskih državah različno imenujejo. Najpogosteje se pri izračunu upošteva prostornina motorja, moč motorja, vrsta motorja, izpusti CO2, teža vozila ... V splošnem pa velja, da bolj kot je vozilo "zeleno", manj davka se plača.