Skrivnostni svet mikroorganizmov

Obstajata najmanj dva svetova, ki sta medsebojno odvisna. Naš vidni svet je namreč usodno povezan s skrivnostnim svetom mikroorganizmov, ki ga je praktično odprl očem oče mikroskopije italijanski fiziolog Marcello Malpighi, ki se je rodil 10. marca leta 1628.

Vstop v svet mikroorganizmov mu je omogočil mikroskop, ki ga je okoli leta 1500 (očitno po precej podobnem naključju, kakršno je učinkovalo tudi pri teleskopu) izumil očalar Zaharija Jansen. Šlo je za preprosto napravo, ki je, prav tako kot prvi teleskop, uporabljala konkavno in konveksno lečo. Galileo Galilei je napravo izboljšal in jo prvi uporabil kot znanstveni inštrument. Prvi je popisal, kako je sestavljeno oko žuželke.

V zgodovini mikroskopije je sicer najpomembnejši Nizozemec Antonie van Leeuwenhoek. Bil je suknar, peti otrok v družini izdelovalca košar, ki je v prostem času s posebno tehniko izdeloval drobne in izredno kvalitetne leče. Z njimi je naredil mikroskope, ki so bili bistveno boljši od prejšnjih. Tako se je proslavil z odkritjem popolnoma neznanega mikroskopskega življenja. Poročila o odkritjih je redno pošiljal londonski Kraljevi družbi. Kot prvi človek je ugledal enocelične mikroorganizme ter celično strukturo tkiv, kot so mišice in kapilare. Bil je prvi, ki je opazil bakterije v kapljici vode. Pomena tega odkritja ni mogoče preceniti. Ko je odkril dotlej neopaženi in neznani svet mikroorganizmom, je napravil konec stoletnemu vraževernemu ugibanju in postavil temelje za človekovo zmago nad nalezljivimi boleznimi.

Sredi 17. stoletja je postala mikroskopija velika moda. Z njo se je začelo ukvarjati veliko odličnih raziskovalcev. Prvi med njimi je bil italijanski fiziolog Marcello Malpighi, ki je bil po izobrazbi zdravnik. Leta 1653 je pridobil medicinsko diplomo na univerzi v Bologni. Poučeval je na raznih italijanskih univerzah, predvsem v Bologni, leta 1691 pa se je končno preselil v Rim, kjer je bil osebni zdravnik papeža Inocenca XII.

Malpighi se je začel ukvarjati z mikroskopijo v petdesetih letih 16. stoletja. Preučeval je žabja pljuča. Leta 1660 je dokazal, da se kri pretaka po zapletenem omrežju žil skozi pljuča. To je bilo izredno pomembno odkritje za nadaljnje spoznavanje delovanja človeškega telesa.

Iskrice in izreki

Tega, kar ste zamudili v življenju, ne morete nadomestiti s hitro, noro vožnjo. (Dušan Radović)

Stari ljudje potrebujejo ljubezen tako kot sonce. (Victor Hugo)

Za uho se da marsikaj dvakrat povedati, za srce pa nikoli. (Chamford)

Najprej se oborožite z dejstvi, potem pa jih izkoriščajte, kakor vas je volja. (Mark Twain)

Smeh ni greh

»Nesramnež, požrl si dano obljubo!« – »Nič hudega, ti bom pa dal novo.«

Peter opazi moškega, ki je padel z motorja in si popolnoma strgal obleko. »Gospod, ali ste se hudo potolkli?« – »Brez skrbi, samo brez skrbi. Nisem padel. Vedno tako stopam z motorja.«

»Mi lahko, prosim, poveste, kje je pošta?« – »To pa ja ve vsak osel.« – »Saj zato sem vas pa vprašal.«

»Moj očka se ne boji nikogar,« se baha Janezek. »Tvoj je pa pravi strahopetec. Ko gre tvoja mamica na službeno pot, gre vedno spat k sosedi.«