ABCDEF, 1992, olje, papir, 63,5 krat 45 centimetrov

Razstava je, odprtja ne bo

V Galeriji Prešernovih nagrajencev je na ogled razstava del slikarja Živka Marušiča z naslovom Carnets. Predstavitev kataloga prestavljena v april.

Kranj – Potem ko je včerajšnje odprtje razstave del akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Živka Marušiča vsled priporočila NIJZ v zvezi s koronavirusom odpadlo, so iz Galerije Prešernovih nagrajencev sporočili, da je razstava od danes naprej kljub temu na ogled. Samostojno si jo bo mogoče ogledati vse do 9. aprila v času obratovalnih ur. Na začetku aprila naj bi predvidoma predstavili tudi katalog razstave.

Slikar Živko Marušič je nagrado Prešernovega sklada prejel pred dvajsetimi leti za samostojno razstavo Slika je mrtva – naj živi slika!, ki jo je razstavljal v Moderni galeriji leta 1998. Zaradi njegovega izvirnega pristopa k figuraliki so ga kritiki že takrat umeščali med prepoznavne evropske predstavnike figuralnega slikarstva.

Marušič spada med tiste Prešernove nagrajence, ki jim nagrada ni pomenila nekega posebnega dosežka. Bolj kot veselje je občutil jezo in bolečino, da država kljub nagrajevanju ni sposobna vzpostaviti spoštljivega odnosa z umetniki.

V Galeriji Prešernovih nagrajencev je tokrat na ogled njegov pregledni opus ustvarjanja skozi študijske risbe, ki zajemajo štiridesetletno ustvarjalno obdobje. Tu so papirji, risbe, pasteli, akvareli, kolaži, skice, narejene v različnih slikarskih tehnikah, ki jih je zaznamoval z izrazito svojskim, osebnim pristopom. Gre za intimne risbe, ki jih hrani v svojem osebnem arhivu in jih javnosti predstavlja prvič. Pregledno razstavo risb iz njegovega štiridesetletnega obdobja ustvarjanja smo v kranjski galeriji pripravili v sodelovanju s kustosinjo Nino Jeza in Marušičevim »umetniškim« spremljevalcem Andrejem Medvedom. Na razstavi je predstavljenih tudi nekaj dokumentarnih filmov o umetniku iz arhiva RTV Slovenija.

Živko Marušič se je rodil leta 1945 v Colornu, mestecu v bližini Parme, leta 1967 se je vpisal na beneško Akademijo lepih umetnosti (Accademio di Belle arti), kjer je študiral v letih 1967–1971. Študij je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom Zorana Dideka, Gabrijela Stupice in Janeza Bernika. Tam je leta 1975 zaključil specialistični študij na temo Fotografija kot osnova za nastanek slike. Za umetniško delovanje je leta 1977 v Beogradu prejel nagrado Fonda Moše Pijada, leta 1998 v Ljubljani Jakopičevo nagrado in leta 1999 v Ljubljani nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo.