S sedla se nam odpre čudovit pogled na vrh Snežnika s planinsko kočo. / Foto: Jelena Justin

Najvišji vrh Krasa

Snežnik (1796 m n. m.) – O njem je Valvasor zapisal: »Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder, saj te tako poviša, da se z njenega vrha po vsej deželi naokoli lahko z očmi sprehajaš, da, vidne žarke lahko pošiljaš preko morja, v Italijo, Dalmacijo, na Hrvaško, v Turčijo in povsod naokoli. Leži na hrvaški meji in goji grozotne divjadi …«

Danes bomo obiskali najvišji vrh Krasa, trenutno še sneženi vrh. Zaradi izpostavljene lege na njem lahko pozimi doživite pravi utrip visokogorja, z močnim vetrom, ledom in obilico snega. Po več letih me je pot ponovno zanesla v ta del Slovenije in Snežnik me je pričakal v vsem svojem sneženem in sončnem sijaju. Divjad, o kateri je govoril Valvasor, je v tamkajšnjih gozdovih še prisotna. Če bomo sestopili recimo v Leskovo dolino, se bomo gibali po območju medveda, prisotni pa so tudi volkovi.

Snežnik je najvišji nealpski vrh v Sloveniji, ki se skriva v prostranih gozdovih, v bližini Mašuna. Najlažji je dostop skozi Ilirsko Bistrico in čez Sviščake. Če nas moti gneča proti Ilirski Bistrici, še posebej poleti, se v Pivki odcepimo proti Knežaku, preko katerega se pripeljemo direktno v center Ilirske Bistrice, kjer zavijemo levo v breg. Čaka nas približno dvajset kilometrov ceste, od tega več kot deset kilometrov urejenega makadama. Vsa križišča so zelo dobro označena s smernimi tablami, tako da zgrešiti praktično ne moremo. Turistično središče Sviščaki leži na nadmorski višini 1242 metrov. Parkiramo pri planinskem domu in se odpravimo po makadamski cesti v smeri markacij proti Snežniku.

Pot poteka mimo vikendov, pri kapelici sv. Gabrijela pa zavijemo desno. Pot se odcepi s ceste. Hoja v spodnjem delu je udobna, saj je položna, nezahtevna in lepo speljana. Še enkrat bomo prečkali cesto in nadaljevali naprej po planinski poti, ki v tem delu poteka po gozdu. Senca je dobrodošla, in izkoristimo jo, saj jo bomo proti vrhu pogrešali. Kratki klančki nam bodo rahlo dvignili pulz, a pot se bo kmalu spet položila.

Planinska pot se bo ponovno srečala s cesto, ki je v tem delu precej slaba in strmejša. Pred seboj bomo gledali Mali Snežnik. Naj nas ne zavede; to še ni vrh, ki ga bomo danes dosegli. Makadam se konča na sedlu, kjer je čudovit razgled proti vrhu, obenem pa je to tudi Botanični rezervat. Markirana pot poteka med pritlikavimi borovci in pripravimo se, če bomo šli poleti, da bo vroče kot v kotlu. Pot je skalnata, druščino pa nam bo delala čudovita flora. Proti vrhu je pot vse bolj skalnata, zahtevnejša, predvsem pa vroča, saj ni nikjer sledu o senci, ki nas je spremljala v spodnjem delu poti. Trud in znoj, ki sta spremljevalca poti, sta poplačana, ko se na vrhu Snežnika odpre razgled na vse strani neba; ko vidimo celotne Julijske Alpe, vključno s slovenskim očakom, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, primorske hribe. Pogled proti jugu se ustavi na Učki, v Kvarnerskem zalivu. Vidimo otoke Krk, Cres, Lošinj. Ob kristalno jasnem dnevu bomo opazili celo greben Velebita.

Ker nas na Sviščakih čaka vaš jekleni konjiček, poteka pot sestopa po poti vzpona. Zaradi prevoza je logistično zahtevno, če sestopimo v Leskovo dolino, na notranjsko stran, ko se z vrha spustimo proti jugovzhodu.

Vzpon na Snežnik je lahka in dobro označena pot. Ker je v zadnjem delu strmejša, se bomo v poletni vročini dodobra spotili, zato ne pozabimo na zaščito za glavo in kremo za sončenje. S Sviščakov je do vrha približno ura in pol do dve uri hoje, premagali pa bomo 550 višinskih metrov. Na vrhu je Koča Draga Karolina, za katero skrbi PD Ilirska Bistrica.

Nadmorska višina: 1796 m
Višinska razlika: 550 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 1 / 5