Država v državi

Kaj lahko povzroči (pol)vojaška organizacija, ki ni pod državno kontrolo, kaže zgodovina nemškega SS. Dne 17. marca leta 1933 so v okviru nemškega SS ustanovili posebno enoto, ki naj bi skrbela samo za Hitlerjevo varnost. Organizacija SS (zaščitni vod) je bila sicer ustanovljena leta 1925, ko sta se združili Stabswache (štabna straža) in Stosstruppe (Hitlerjeva udarna enota) v elitno, številno omejeno enoto Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (NSDAP). Njena glavna naloga je bila varovati vodstvo nacionalsocialistične stranke.

Ko je bil Himmler leta 1929 imenovan za državnega vodjo SS, je povečal število njenih članov na petdeset tisoč, dal organizaciji vidne oznake in jo spremenil v elitno enoto, ki je temeljila na rasistični ideologiji. Predpisal ji je ustroj po strogih rasističnih načelih in posebne uniforme (črne barve z mrtvaško glavo in dvojnim S). SS je imel pomembno vlogo pri vseh Hitlerjevih prevratih, ko pa je leta 1933 nacizem v Nemčiji postal državna ideologija, je postala najmočnejše in najnevarnejše orodje nacističnega sistema.

Pred izbruhom vojne je organizacija SS prekršila državni monopol nad orožjem. Ustanovila je posebne vojaške enote, ki so bile podrejene izključno Hitlerju. Ena izmed njih, ustanovljena 17. marca leta 1933, naj bi skrbela samo za njegovo varnost.

Leta 1939 je SS dobil svoja sodišča, ločena od vojaških enot. To je bil začetek oboroženih oddelkov SS v okviru nemške vojske. Med vojno so se oddaljili od naloge, ki jim je bila namenjena kot policiji. Niso bili več četrti sestavni del nemške armade. To so bile enote, ki jih je vodstvo nacistične Nemčije uporabljalo tam, kjer je bila nevarnost, da navadna vojska odpove, kot na primer pri pobijanju prebivalstva, iztrebljanju Židov, vodenju koncentracijskih taborišč. Postali so strah in trepet v vseh zasedenih državah, odgovorni pa so bili samo svojemu vodstvu in Hitlerju.

V Tretjem rajhu (oznaka za nemško državo v času nacizma med letoma 1933 in 1945) je iz SS postala država v državi – »esesovska država«. Do konca vojne so ustanovili 38 esesovskih divizij, ki so imele komandanta armade in več komandantov korpusov. Od devetsto tisoč esesovcev jih je bilo skoraj dvesto tisoč tujcev, kar dokazuje izredno potrebo po novih kadrih in žal tudi to, da je ljudi privlačila skrajno rasistična ideologija.

Iskrice in izreki

Zakonski stan je kot življenje – to je bojišče in ni z rožicami postlano. (Robert Louis Stevenson)

Ni umetnost postarati se, umetnost je, kako to prenašati. (Johann Wolfgang Goethe)

Ne ozirajte se na to, kar pravijo kritiki. Nobenemu kritiku še niso postavili spomenika. (Jan Sibelius)

Pogled na pijanca je najboljši poduk o vrlinah treznosti. (Anaharsis)

Smeh ni greh

»Upam, da nisi pripeljala novega fanta domov, ko me ni bilo. Če boš to storila, bom v velikih skrbeh.« – »Saj sem vedela. Šla sem k njemu, naj raje skrbi njegovo mamo.«

»Kako dolgo moram še hoditi, da pridem do vasi?« vpraša popotnik vaščana. »Tega pa res ne morem vedeti!« Popotnik je prepričan, da je človek malo čez les, in pospeši korak. Tedaj za seboj zasliši klic: »Še pol ure!« Na vprašanje, kako da sedaj to ve, zasliši odgovor: »Zato, ker sem videl, kako hitro hodite.«