Hoteli so zaprli vrata.

Turizem se je ustavil

Priporočila, ukrepi, odloki, svežnji ukrepov za pomoč, dopolnila, zakoni ... Besede, ki jih v zadnjih dneh velikokrat slišimo po televiziji in preberemo v časopisih, na spletu. Hoteli do nadaljnjega ostajajo zaprti. Zdravje ljudi je na prvem mestu.

Kranj – Obrnili smo se na nekatere gorenjske hotelirje oziroma lastnike in upravljavce hotelov. Zanimalo nas je, kaj zaprtje hotelov pomeni zanje, kako bodo premostili obdobje epidemije koronavirusa – kako bodo pravzaprav preživeli.

»Vodstvo družbe se je za začasno zaprtje Hitovih poslovnih enot v celotni Sloveniji, med katerimi je tudi igralniško-zabaviščni center Korona v Kranjski Gori, odločilo iz preventivnih razlogov, povezanih z zaščito zaposlenih in širše skupnosti. Gre nedvomno za najbolj poslovno obremenjujoč ukrep v zgodovini poslovanja družbe Hit. Vse poslovne enote naše družbe ostajajo do nadaljnjega zaprte. Zaposleni, ki jim zaradi nastale situacije ni mogoče zagotoviti dela oziroma zaradi pomanjkanja dela, so prejeli odločbe o čakanju na delo, ki jim zagotavljajo zakonsko predpisana nadomestila plače,« so sporočili iz družbe Hit. V družbi tudi že dalj časa potekajo usklajevanja in načrtovanja različnih aktivnosti, ki bi omogočile vzdržno poslovanje družbe v prihodnosti. V sodelovanju s službami pristojnih ministrstev in turistično-gostinsko zbornico skrbno iščejo odgovore in čim bolj optimalne rešitve za nastalo situacijo.

Ključno je hitro ukrepanje

Milan Sajovic, direktor Hit Alpinee, ki upravlja hotele v središču Kranjske Gore: »Trenutno stanje je zahtevno in edinstveno. Česa podobnega slovenski in tudi svetovni turizem ni doživel od zadnje svetovne vojne. V takih trenutkih pa je ključno hitro ukrepanje. Prvi in najpomembnejši ukrep je bilo zaprtje vseh hotelskih in gostinskih kapacitet, preventive smo se lotili že veliko prej.« Ob zaprtju kapacitet je bil nujen tudi pregled stroškov, ki se lahko odpravijo ali zmanjšajo na minimum. Zaposlene in goste redno informirajo o situaciji, spremljajo novosti pri ukrepih države in potek v svetu, potreben pa je tudi stalen kontakt z dobavitelji – predvsem v luči plačil, še pove Sajovic. Med drugim poudari, da bi bilo odlično, če bi se država resno dotaknila še začasne oprostitve davkov in prispevkov. Država je namreč v luči varovanja zdravja prebivalstva drastično zarezala v poslovanje gospodarskih subjektov, kar je bila v danih razmerah pravilna odločitev, meni. Upa pa, da bo na drugi strani potemtakem stala ob strani vsem, ko gre za zagotavljanje preživetja. »In to z ukrepi, ki lahko zaživijo tudi v praksi in podjetja v njih vidijo dejanske prednosti in koristi,« še doda. Želi si, da bi ob koncu tega zahtevnega obdobja vsi znova potovali, a daje poudarek domačemu okolju. »Naš fokus mora biti usmerjen v vnovični zagon slovenskega gospodarstva, kar pa bomo lažje naredili, če bomo kupovali in trošili doma. Slovenija s svojo raznoliko ponudbo lahko zadovolji še tako zahtevnega gosta.«

Najprej zdravje, potem ekonomska varnost

Vseeno ne moremo, da ne bi pomislili na to, da bi ljudje že potovali, a če ne bo denarja, niti razmišljali ne bodo o tem. Tako meni tudi podjetnik, prvi mož Postojnske jame in lastnik butičnega hotela Vila Planinka na Jezerskem Marjan Batagelj. Pravi, da so se odločili, da nikogar ne bodo odpustili. »Ekipo sem gradil deset let. Vse enkrat mine, tudi to bo. Delimo usodo, kakršna je,« je sicer kljub zaskrbljenosti pozitiven. V teh dneh se jim je zgodila morda rahlo ironična situacija, saj so celo na novo zaposlili enega delavca. Potrebujejo ga, doda. In če mu zdaj ne izkažejo lojalnosti ...

»Hiberniramo kot človeške ribice,« nadaljuje. »Zelo težko je.«

Pri Postojnski jami so sredi treh večjih investicij, za kar, razloži, porabljajo dobiček preteklih let. Poudari, da je na prvem mestu zdaj zdravje ljudi, sledi ekonomska varnost, ki jo bodo nudili, dokler bo šlo. Vesel je, da so bili v preteklosti bolj konservativni, da so nekaj denarja dali tudi na stran.

Pri Postojnski jami se jim je letos obetala rekordna sezona, na Jezerskem je steklo fantastično že pozimi. »Gostje, ki obiščejo Vilo, so z vsega sveta in tudi Slovenci, predvsem pa ljubitelji narave, butičnih hotelov, dobre kulinarike. Ta teden je bil napovedan teden Odprtih kuhinj in vse termine smo imeli razprodane. V prvi uri je bilo oddanih 96 rezervacij ...« Z Vilo so dejansko naredili preboj v slovenskem butičnem turizmu. Svet jo je dobro sprejel in se navdušil tudi nad Jezerskim. »Zgradili smo najboljšo ekipo in kar srce te boli, ko moraš potem nekje dvanajstim ljudem reči, da gredo do nadaljnjega domov.« Tudi Batagelj se sprašuje, zakaj mora neko podjetje v času, ko ne sme opravljati dejavnosti, plačevati davke in prispevke. Obenem pa se zaveda, da je vlada trenutno v nezavidljivem položaju. Poudarja tudi, da se je v turizmu treba zavedati, da ta deluje le, če je likviden. »Z ukrepi je treba zaščititi kolaps sistema v gospodarstvu v Sloveniji. Če ga ne ohranimo, katera bodo tista podjetja, ki bodo ob koncu krize spet vplačevala davke in prispevke? Enostavno jih ne bo.«

Sledi čakanje na delo

Po besedah Sonje Primožič, izvršne direktorice Hotela Triglav Bled, ki je med Gorenjci znan tudi po Restavraciji 1906, so se lani zelo trudili, da so zbrali dobro ekipo in bili tako z nekaj dodatne pomoči letos pripravljeni na sezono. Nastala situacija je povzročila, da so trenutno zaposleni na koriščenju ur in starih dopustov, nato pa sledi čakanje na delo doma. Tudi sama se pridružuje kolegom v ideji ukrepov, ki bi jim morala država posvetiti največ pozornosti: jih oprostiti plačila prispevkov in davkov na plače za določeno obdobje. Morala pa bi tudi zagotoviti sredstva za premostitev likvidnostnih težav z minimalno obrestno mero in daljšo dobo odplačevanja.

Kako pa je z rezervacijami

Večini se dogaja podobno: odpoved na odpoved. Najprej za marec, potem april in maj, že tudi za poletne mesece. Rezervacij trenutno ni, če so, so redke in še te za letošnjo pozno jesen, zimo. Nihče namreč ne ve, koliko časa bo stanje, v katerem smo se znašli, trajalo.