Gorazd Bertoncelj skakalno sezono ocenjuje z oceno prav dobro, za odlično pa je manjkal skakalec, ki bi se skozi celotno sezono boril za najvišja mesta. / Foto: Gorazd Kavčič

Skakalna sezona za štirico

»Zastavili smo si visoke cilje in jih večino realizirali,« pravi Gorazd Bertoncelj, glavni trener slovenske moške reprezentance v smučarskih skokih, ki pogleduje tudi že proti naslednji sezoni s številnimi vrhunci, med drugim, kot kaže, kar dvema svetovnima prvenstvoma. Skakalci imajo trenutno še prosto, glede na situacijo pa bo začetek priprav najverjetneje potekal individualno.

»Vrhuncev in izzivov bo v novi sezoni res veliko in treba bo dobro delati. Tudi finančno se bo treba prilagajati situaciji. Že sedaj moramo pripraviti rezervni scenarij. Ko bo čas za to, bo treba s čim manj doseči čim več.«

Kranj – Minuli konec tedna bi moralo v Planici potekati svetovno prvenstvo v poletih. Zaradi izrednih razmer v državi je prestavljeno, skakalci pa so sezono predčasno zaključili v Trondheimu na Norveškem. Prvi skakalec zime je Avstrijec Stefan Kraft, ki je dobil veliki kristalni globus za skupno zmago v seštevku svetovnega pokala, najboljši je bil tudi v seštevku poletov. Sezona je bila uspešna tudi za slovensko reprezentanco. Peter Prevc jo je končal v najboljši deseterici – na osmem mestu, Timi Zajc je v seštevku poletov drugi, Domen Prevc deveti. Pogovarjali smo se z Gorazdom Bertoncljem, ki je slovenske skakalce v vlogi glavnega trenerja vodil drugo sezono.

Po koncu sezone imajo skakalci prosto, vodstvo pa čakajo analize, poročila ... Kako v teh dneh poteka vaše delo?

Smo v fazi evidence, analize in pisanja poročila. Ravnokar smo zaključili avdio konferenco kolegija strokovnega sveta. Obravnavali smo nekaj točk, govorili predvsem o delu po ekipah in v smeri izboljšav za naprej. Fantje imajo po koncu sezone prosto, tako da posebnih navodil nimajo, razen naj pazijo na svoje zdravje. Za zdaj vsi ostajamo v samoizolaciji.

Glede na dobro formo vam je bilo verjetno žal za predčasen zaključek?

Niti ne, ker je situacija glede koronavirusa prišla že tako daleč, da se na koncu niti nismo več ukvarjali s smučarskimi skoki in rezultati, ampak imeli v mislih predvsem to, kako se bomo po koncu lahko čim prej vrnili domov. Glede na dogajanje je bil predčasen konec pričakovan. Res pa je, da smo imeli široko paleto dobrih tekmovalcev, ki so se na norveški turneji borili za najvišja mesta. Ostali so tudi brez Vikersunda in na koncu Planice. Planica je prestavljena v naslednjo tekmovalno sezono, ki bo tako še zanimivejša.

Ocena sezone?

Če bi ocenjeval od ena do pet, bi jo ocenil s štiri, torej zelo dobro. Pred sezono smo si zastavili visoke cilje in jih večino realizirali. Devetkrat smo bili na stopničkah na posamičnih tekmah in trikrat na moštvenih. Za oceno odlično je manjkal skakalec, ki bi bil ves čas med šestimi ali tremi najboljšimi. Tako močnega skakalca nismo imeli. Peter Prevc je bil skupno osmi, kar je zelo dober rezultat, sploh glede na težave z gležnjem, ki jih je imel v zadnjih dveh sezonah. Razveseljivo je, da smo imeli zelo široko, močno ekipo. Tukaj je bil letos opazen napredek in to je dober obet za naslednjo sezono. V pokalu narodov smo končali na petem mestu, osvojili več kot štiri tisoč točk.

Slast zmage je po dolgem ča­su znova okusil Peter Prevc. Kaj je bilo v tej zimi pri njem drugače?

Že po naravi je pravi borec, športnik, ki od začetka pripravljalnega obdobja do konca sezone trdo dela, ne popušča – in to se mu obrestuje. Pripravljalno obdobje je dolgo kar sedem mesecev, vmes so sicer poletna tekmovanja. Skakalci lahko hitro nekoliko zaspijo z mislijo, da imajo še dovolj časa, ampak tega časa ni, česar se Peter dobro zaveda. Lani poleti je imel sicer še precej težav s tehniko skoka, imel kar nekaj ponesrečenih skokov, tudi reševanj skozi fazo leta, gibanje je bilo zelo asimetrično. Vse to je povzročalo negotovost tako pri njem kot pri nas. Tik pred zimsko sezono se mu je nato vse skupaj dobro postavilo in pozimi ponesrečenih skokov pri njem ni bilo. Ima izredno dobro podlago za naslednjo sezono.

Kaj pa drugi?

Najprej bi omenil Anžeta Laniška, ki je bil celotno sezono konstanten. Za njim je daleč najboljša sezona. Lepo je napredoval. Ima tudi zelo dober potencial za naprej. Timi Zajc je bil malce slabši kot v lanski sezoni, se je pa vseeno štirikrat uvrstil na stopničke, kar je za tako mladega tekmovalca odlično. Domen Prevc je bil precej konstanten. Odličen je bil na novoletni turneji s skupno sedmim mestom, kar je bilo pozitivno presenečenje. Na koncu sezone se mu ni izšlo. Na norveški turneji smo od njega pričakovali več, a ni pokazal svoje prave vrednosti. Imel je tudi nekaj smole. Žiga Jelar je bil fantastičen v zadnjem delu sezone. Januarja se je počasi skozi tekme celinskega pokala vrnil v svetovni pokal. Po mojem mnenju je bil celo najbolje pripravljen tekmovalec na norveški turneji. Če bi bila izpeljana do konca, verjamem, da bi jo lahko zaključil med najboljšimi tremi, tako je bil četrti. Pozitivno lahko ocenimo tudi Ceneta Prevca in Roka Justina. Ceneta v zadnjih letih ni bilo na skakalnem zemljevidu, Rok je bil tudi že v precepu, ali nadaljevati kariero ali ne. Imata dobro podlago za naprej. Več smo pričakovali od Anžeta Semeniča, ki je bil pred zimsko sezono dobro pripravljen, njegova forma je nato precej padla, predvsem tudi s psihološkega vidika. Imel je dve zaporedni diskvalifikaciji. Kar nekaj časa je potreboval, da je nato proti koncu v Willingenu in na Kulmu znova prišel do boljših rezultatov.

Kako komentirate svetovni vrh?

Svetovni vrh je širok. Ne­kje sem zasledil, da je bilo dvajset različnih tekmovalcev na zmagovalnem odru. Izrazitih favoritov ni bilo. Tudi boj za veliki kristalni globus, sicer ga je dobil Stefan Kraft, je bil neodločen skoraj do konca. V lanski sezoni je bilo z dominacijo Rjojuja Kobajašija več ali manj vse znano že skoraj po novoletni turneji. Konkurenca je ostra, žal pa boj poteka med šestimi reprezentancami, ki tudi v pokalu narodov močno odstopajo od drugih. Tukaj bo treba nekaj narediti, da bodo tudi drugi bolj v stiku s svetovnim vrhom.

Kdaj začnete priprave na novo sezono, kakšni so zaradi koronavirusa možni scenariji?

Mislim, da bo trening v prvi fazi moral potekati individualno, računamo nekje dva ali tri tedne, upam pa, da bomo potem po prvem maju lahko začeli organizirano vadbo. To bi bil dober scenarij. Dobili smo tudi že namige, da obstaja zelo velika verjetnost, da julija in avgusta ne bo tekmovanj. Tekmovalci bodo morali biti tako zelo striktni, motivirani, da bodo kljub temu delali na polno. Zimska sezona bo imela več vrhuncev: svetovno prvenstvo v poletih, novoletno turnejo, svetovno nordijsko prvenstvo, norveško turnejo in finale svetovnega pokala v Planici. Vrhuncev in izzivov bo res veliko in treba bo dobro delati. Tudi finančno se bo treba prilagajati situaciji. Že sedaj moramo pripraviti rezervni scenarij. Z manj financ bo treba delati ravno tako dobro. Ko bo čas za to, bo treba s čim manj doseči čim več.