Starši zdaj tudi učitelji

Izobraževanje na vseh ravneh že tretji teden poteka na daljavo in bo tako tudi v prihodnje, in sicer vse do takrat, dokler ne pojenja epidemija koronavirusa, o čemer bo odločila zdravstvena stroka, so minuli konec tedna sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. A čeprav se večina staršev še kako dobro zaveda, kako pomembno je v teh dneh ostati doma, da zaščitimo sebe in druge, pa mnogi kljub temu verjetno razmišljamo podobno – da bi se vse skupaj čim prej končalo in bi se otroci vrnili v šolske klopi.

Šolska ministrica je sicer že po prvem tednu ugotavljala, da je šolanje na daljavo dobro steklo, in se ob tem ni pozabila zahvaliti ravnateljem, učiteljem ter učencem in dijakom. Pri tem pa je pozabila na zelo pomemben člen, da učenje na daljavo poteka tako dobro, to so starši. Ne glede na to, ali so res pozabili ali pa si samo zatiskajo oči, na starše so preložili ogromno breme. Mnogi namreč v teh dneh delamo od doma, in če je že v normalnih razmerah včasih težko usklajevati službeno in družinsko življenje, je zdaj to še veliko težje, saj smo se čez noč spremenili še v učitelje. Zlasti na ravni osnovne šole se je namreč predvsem staršem treba zahvaliti, da so šolarji šolsko delo doma vzeli resno in se počasi navadili, da niso na počitnicah. Učitelji v svojih sporočilih, ki jih učencem posredujejo po elektronski pošti, v spletnih učilnicah in podobno sicer ves čas poudarjajo, da naj bi bili učenci sposobni vse opraviti sami, a verjemite, da predvsem v nižjih razredih ni tako, vsaj ne pri vseh predmetih. Tuji jezik recimo se je nemogoče učiti samo s pomočjo učnih listov, ki nam jih pošilja učiteljica, saj je treba otroku, če ne drugega, razložiti, kako se izgovarjajo posamezne besede. Poleg tega močno dvomim, da imajo vsi otroci doma svoj računalnik, da bi lahko povsem samostojno delali, zato vmes, ko opravljam svoje delo, hčerki narekujem še snov, ki jo je za tisti dan poslala učiteljica. Prav tako se je izkazalo za velik problem, da doma nimamo tiskalnika, ker doslej nismo imeli potrebe po njem. Ob tem je treba še upoštevati, da vsi šolarji nimajo enakih možnosti dostopa do svetovnega spleta.

Zato je ta čas resnično potrebno predvsem, da učitelji najdejo pravo mero, na kakšen način in koliko nove snovi naj bi otroci predelali v enem dnevu. Dejstvo je namreč, da mi po drugi strani ustreza, da so dopoldne otroci čim bolj zaposleni. Ne želim pa, da se šolsko delo razpotegne čez cel dan in celo v konec tedna. Zato velja upoštevati načelo, na katero je ob začetku šolanja na daljavo spomnil psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik: manj je več, več je lahko hitro preveč.