Na trgih velika negotovost

Koronakriza je prizadela tudi vlagatelje v vzajemne sklade. V družbah za upravljanje za zdaj z gotovostjo napovedujejo le, da bo na trgih še nekaj časa vladala negotovost.

Kranj – V času koronavirusa so borzni indeksi skorajda čez noč zgrmeli navzdol in zabeležili padec, primerljiv z največjimi recesijami, ki jih beleži zgodovina finančnih trgov. Posledice čutijo tudi mali vlagatelji. Kako varni so prihranki in kaj sploh lahko storimo za zavarovanje svojega premoženja?

Varčevanje že nekaj časa ne pomeni več le polnjenja nogavice ali varčevalnega računa na banki. Čeprav Slovenci sicer veljamo za precej konservativne, ko govorimo o plemenitenju prihrankov, pa se vse bolj odločamo za donosnejše, a s tem tudi bolj tvegane naložbe.

Trgi upadli za tretjino

Najdaljši trend naraščanja borznih indeksov, ki smo ga zabeležili po gospodarski recesiji, in skorajda ničelne obrestne mere na depozite na bankah ter opozorila, da naj za dostojno pokojnino čez leta začnemo namenjati denar že zdaj, so marsikoga spodbudili tudi k varčevanju v vzajemnih skladih. Po podatkih Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU) so lani slovenske družbe za upravljanje upravljale že blizu tri milijarde evrov premoženja, število vlagateljev pa je raslo.

Če je v času debelih krav marsikdo z veseljem spremljal rast, je v teh dneh, ko so številke obarvane rdeče, vse drugače. Finančni analitiki v splošnem svetujejo, da zdaj, ko so trgi že upadli za približno tretjino, ne umikajmo svojega premoženja, saj je za to že prepozno. V družbi Triglav Skladi, kjer imajo v upravljanju približno milijardo evrov premoženja, vlagateljem, ki svoje prihranke zaupajo v upravljanje strokovnjakov, svetujejo, naj se držijo svojega naložbenega načrta. Analitiki vsi po vrsti pozdravljajo odziv držav po svetu. Kot poudarjajo pri NLB Skladih, tako močnega in hkratnega odziva organov monetarne ter fiskalne politike v zgodovini še ni bilo, kar navdaja z optimizmom. A vendarle: »recesija ni več vprašanje, temveč dejstvo«, kot so zapisali pri Generali Investments, kjer se sprašujejo tudi, v kakšni obliki bo potekal graf okrevanja oz. kako hitro se bo gospodarstvo pobralo. »Ugibanja o tem, ali bomo na trgih videli krivuljo oblike črke V, U ali L, se krepijo, a dejstvo ostaja, da to zaradi slabe vidljivosti ostajajo le ugibanja.« Dodajajo še, da je graf v obliki črke L, torej ko se trgi dolgo ne izvlečejo z dna, prej izjema kot pravilo. Kljub negotovosti pa so prepričani, da se za vlagatelja, ki je dolgoročno naravnan, s to krizo ni zgodilo nič bistvenega. »S periodičnimi vplačili ima zdaj priložnost kupiti delnice in obveznice dobrih podjetij z diskontom,« poudarjajo. V vseh družbah za upravljanje dodajajo še, da vse panoge niso enako prizadete, tako da priložnosti obstajajo tudi v času krize. Čeprav so poslovalnice družb za upravljanje ta čas zaprte, pa vse po vrsti svojo pomoč in nasvete zagotavljajo po telefonu ali na spletu.

Previdno pri vlaganjih

A kriza je priložnost tudi za razne »dobičkarje«, ki bi utegnili izkoristiti ravno nepoučenost malih vlagateljev. Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v zadnjih dneh že opažajo pojav oglasov, ki z obljubo visokih donosov ponujajo posle valutnega trgovanja. Na agenciji zato opozarjajo, da so takšne naložbe izredno tvegane, saj ne gre za finančne instrumente, urejene z zakonom o trgu finančnih instrumentov, trgovanja z njimi ne nadzoruje ATVP, obljubljene donosnosti pa ne odražajo dejanskih realiziranih donosnosti.