Nova vlada podpira obnovo železnice

Vlada je projekt nadgradnje železniške proge Ljubljana–Jesenice uvrstila v načrt razvojnih programov.

Ljubljana – Vlada je na torkovi seji vladnega odbora za gospodarstvo sprejela sklep, da se druga faza projekta nadgradnje železniške proge Ljubljana–Jesenice–državna meja uvrsti v veljavni Načrt razvojnih programov 2020–2023.

Kot je v sporočilu za javnost navedel urad vlade za komuniciranje, so za zagotovitev zadostne kapacitete proge potrebne nadgradnja obstoječe proge in pripadajočih objektov, sanacija železniškega predora Karavanke ter v končni fazi tudi delna dvotirnost. Celotna investicijska vrednost glede na študijo variant in predinvesticijsko zasnovo je 1,7 milijarde evrov, so zapisali.

Investicije se bodo izvajale fazno. Prvi fazi, to je pripravi strokovnih podlag, sledi v drugi fazi nadgradnja proge na odsekih Kranj–Podnart in Podnart–Lesce Bled, v skupni dolžini nekaj več kot 22 kilometrov.

»Nadgradnjo na teh odsekih je treba izvesti prednostno predvsem zaradi slabega stanja zgornjega in spodnjega ustroja proge, vozne mreže in nosilnih konstrukcij, podpornih in opornih zidov, dotrajanih prepustov in premostitvenih objektov, železniških predorov Globoko in Radovljica, obstoječega nadvoza nad progo v območju železniškega postajališča Radovljica, zastarelih signalnovarnostnih naprav, nezavarovanih nivojskih prehodov, označenih le s prometnim znakom Andrejev križ ter neustreznih dostopov na peronsko infrastrukturo,« ugotavlja vlada. »Z investicijo se bosta na obravnavanih odsekih povečali prometna varnost in zmogljivost proge, zmanjšala se bo obremenitev okolja s hrupom, skrajšal se bo tudi potovalni čas vlakov.«

Ocenjena vrednost druge faze projekta je malenkost manj kot sto milijonov evrov, izvedba dela pa predvidena do vključno leta 2023, so še sporočili. Financiranje je načrtovano s sredstvi državnega proračuna in sklada za podnebne spremembe.

Zaradi nadgradnje železniškega predora Karavanke je od oktobra letos do aprila prihodnje leto predvidena popolna zapora gorenjske proge. Ministrstvo za infrastrukturo si prizadeva, da se hkrati v čim večji meri izvede tudi načrtovana nadgradnja odprte proge. S tem bi optimizirali čas in vire za izvedbo ter minimizirali stroške, povezane z ovirami v železniškem prometu, so še poudarili.