Zabava v času koronavirusa
Čeprav imamo občutek, da je druženje izginilo, zabava izpuhtela, vseeno ni tako. Ljudje sicer ostajajo doma, a iščejo nove načine risanja nasmehov na obraze.
Okno v svet je poleg običajnih medijev postal Facebook. Še babice in dedki spremljajo dogajanje na tem priljubljenem omrežju. So še druga družbena omrežja, a je ta kar prva izbira večine. Čeprav tudi realnost prenese kakšno nenevarno zabavo, ki sledi vzoru glasbenih navdušencev iz Italije, ko ljudje v mestnih soseskah, blokovskih naseljih ob določeni uri pridejo na balkone in zadonijo glasba, pesem in smeh. Glasbeniki pripravljajo Koncerte s kavča, ansambli imajo spletne nastope, zbori svoje melodije s pomočjo spletnih kamer pripeljejo naravnost v vaše dnevne sobe, spalnice, tudi kuhinje. Verjetno ne bi veliko zgrešila, če bi rekla, da vas poleg revij in priljubljenih časopisov vse to pospremi tudi tja, »kamor gre še cesar peš«. Ker ne morete v gledališče, pride s pomočjo spleta seveda, gledališče k vam. Po Facebooku krožijo uganke, ljudje prebirajo knjige v živo, znani obrazi pravljice za najmlajše.
Posebno zabavo so ljudje odkrili v kuhanju in peki. Tako so kar na enkrat Facebook in Instagram preplavile fotografije kruha. No, zadnje dni so izstopale še fotografije izvirno pobarvanih velikonočnih jajc pa potratnih in orehovih potic, velikonočnih pogrinjkov. Nekaj časa je bilo priljubljeno objavljanje humornih fotografij na temo toaletnega papirja; šal na temo koronavirusa ne zmanjka.
S prihodom lepega vremena pa smo opazili zanimiv pojav na koščkih zelenic pri tistih hišah, kjer živijo družine z mlajšimi otroki. Skoraj vsaka hiša ime že trampolin – oziroma v stilu znanega reka: trampolin na vsako dvorišče.
Tudi to je zabava.
Ljudje so postali iznajdljivi. Zanimivo je, kako smo se prilagodili čez noč. Eni so se takoj vrnili v preteklost: bratje kar v garaži na improvizirani mizi iz odsluženih starih vrat ponovno igrajo namizni tenis, iz zaprašenih skrinj so se v dnevne sobe vrnile igralne konzole, na mize družabne igre.
Tudi praznovanja niso izpuhtela. Ni sicer več druženja, »ofiranj«, hrupnih zabav. Ljudje voščijo in slavijo v bolj intimnem vzdušju, s po pošti dostavljeno torto pred domačimi vrati.
Zadnje čase pa opažam še en zanimiv fenomen iz preteklosti. Del dnevne zabave so postali tudi prihodi poštarjev. Vznemirjenje, ki ga občutimo, ko čakamo na naročeno pošiljko sešitih zaščitnih mask ali plastičnih rokavic, je podobno nedogovorjenemu zmenku: bo vaški ples minil z njegovo/njeno prisotnostjo ali brez nje ...