In še kar traja

Še kar trajajo ukrepi zaradi koronavirusa. Malo se že svetlikajo blažji ukrepi. Nekaj časa bomo morali še počakati, verjetno pa še dolgo ne bo več tako, kot je bilo. Predvsem ne bomo več tako brezskrbno potovali iz države v državo, iz celine na celino. Bomo vsaj domače kraje bolj spoznali, dopustniški denar bomo pustili domačim turističnim delavcem. Nekateri bodo prvič obiskali Hudičev most v Bohinju, Orionovo pot v dolini Gračnice, mrtvice Mure, osamljene vasice v slovenski Istri, Petelinje jezero pri Pivki, kočevske gozdove … Vse to in še več, ko bo čas za to.

Nekako smo se navadili na novo realnost. Opažamo tudi veliko prednost življenja na vasi v primerjavi z bivanjem v mestih. V Sloveniji imamo pravi mesti le Ljubljano in Maribor. Ljudje v velemestih Zahoda resnično čutijo karanteno kot zapor. Mi gremo še vedno lahko na sprehod v naravo, imamo vodo, trgovine so odprte, država nam pomaga … Pravzaprav ne smemo preveč tarnati. Lahko bi bilo mnogo huje. Preprosto moramo zdržati še nekaj tednov.

Dejstvo pa je, da nekateri zelo težko prenašajo samoizolacijo: starejši v domovih za upokojence so brez obiskov, osamljeni ljudje so še bolj osamljeni, sprtim zakoncem je še težje biti skupaj, otroci v nezdravih družinah še težje prenašajo tišino in napeto vzdušje …

Zdi se, da so se najhujši strahovi in panika nekako zmanjšali. Precej slabo je, kadar sprejemamo odločitve v paniki in neobvladljivih strahovih. Na žalost nekateri ljudje v kriznih situacijah odpovedo in se začnejo nezdravo vesti – več alkohola, drog, ležanja na kavču brez omejitev, prenajedanje ali celo pretirano delo, ki nima smisla. Tudi v smislu odnosov se lahko odločimo, da se zapremo vase in premlevamo strahove, ki nas bodo požrli.

Pri dani zunanji situaciji je še najbolje, da stvari vzamemo v svoje roke. Moramo poskrbeti za zdravje telesa in duha. Najprej upoštevati priporočila vlade in zdravstvene stroke. Zdravi medsebojni odnosi so dolgoročno ključni za naše zdravje. Zato je tako zelo pomembno, da imamo pristen, dober, iskren stik s svojimi bližnjimi. Naj nas koronavirus prisili, da se bomo imeli malo lepše, če se že sami ne odločimo za sočutje, spokojnost, miroljubnost, sodelovanje v odnosih. Vsak lahko naredi korak k drugemu. V vsakem zakonu, v vsaki družini je tudi veliko lepega. No, dobro je, če to opazimo in se drug drugemu zahvalimo za lepe stvari. Kjer ste sprti, se pobotajte. Mar boste sprti umrli? Neumnost, ki si jo privošči pameten človek. Kjer ste nevoščljivi uspeha sosedu – kaj pa imate od nevoščljivosti? Kjer sta se stara očeta prepirala zaradi pedi zemlje – ni treba, da odigravamo še naprej njune zgodbe. Kjer se utapljate v užaljenosti – pojdite na banko in to zamenjajte za denar! Že brez virusa delamo neumnosti.