Cvetje

Ne vem, kaj je razlog, da sem bolj pozorna na malenkosti doma – morda omejeno gibanje, lepo vreme, izmučenost od računalnikov in ekranov. Sadno drevje cveti in zelo pozorno ga opazujem. V gozdu so divje češnje, prav veliko je cvetočih belih dreves med poganjki zelenih listov. Sadno drevje cveti, stara sadna drevesa so mogočna in lepa. Opazujem tudi domače jablane. Čeravno sva jih obilno obrezala, je veliko cvetnih nastavkov, ki se bodo z nekoliko kasnejšim cvetenjem morda izognili pozebi. Torej je moje znanje obrezovanja sadnega drevja na dobri poti. Cvetelo bo, koliko bo pridelka, pa ni le moja skrb. Negujem vrt. Do sedaj še nisem vzljubila pletja. Mnogo ljudi reče, da se s puljenjem plevela sproščajo. Pravzaprav plevel še niti ne poganja, semena, ki sem jih položila v zemljo še niso vzklila, plevel pa ni še zrasel. Premišljujem, katero cvetje bi letos namestila na okenske police. Vsako leto ga je manj, nekaj pa ga mora biti. Ko se vozim s kolesom, opazujem cvetoče drevje in si rečem, da imamo res srečo, da lahko občudujemo gore, zelene trate, potoke in reke, cvetoče drevje, kozolce in vse drugo, kar sta narava in človek ustvarila. Mogoče to sedaj vidim še bolj, ker smo pač doma, vendar se vsako pomlad navdušujem nad istimi stvarmi. Menim, da to človek pridobi z leti. Tudi jaz se staram, kaj pa drugega. Ali pa ob taki situaciji človek bolj ceni tisto, kar ima.

S kolesom se vozim torej po mejah občine Kranj. Bolj ali manj se tega držim, kdaj cesta pač pelje tudi izven občine, pa sem imela srečo, da ni bilo policista ali pa v takih krajih policije sploh ni. Kaj pa naj bi delala policija? Pregledovala kolesarje in pešce, ki se na svojih rednih gozdnih poteh v nekaj metrih dotaknejo druge občine in potem zopet zavijejo v meje lastne občine? Mestne občine imajo raznolik obseg in strukturo prebivalstva. Mejne točke kranjske občine so Podblica, Trstenik, Povlje, Suha, Šutna, Mavčiče. Potrebe ljudi v Podblici in Povjah so čisto drugačne kot tistih v Stražišču in na Planini. Pravzaprav je to težko uravnotežiti. Me zanima, če vsak župan pozna in v enem mandatu obišče vse vasi, zaselke in kraje v svoji občini. Tudi zdravniku ni treba preboleti vseh bolezni, pa jih zna pozdraviti. Župan pa se vsaj pred volitvami gotovo zapelje mimo vasi in krajev, kjer bi rad dobil podporo. Vendar je matematika razmeroma preprosta. V oddaljenih krajih je malo volivcev, v stolpnicah sredi centra pa veliko. Človek mora biti preudaren s svojo energijo. Tako podeželani v teh časih, ko se moramo držati doma, lahko bolj opazujemo zelenje, prebujanje narave, opazujemo cvetje na drevju, prirast trave, ozelenitev gozda, poznamo mnogo glavnih in stranskih poti po gozdovih in zaselkih, in ko se potikamo tod okrog, se zdi, da nam čas mine hitreje. Čas pa je nekaj zelo relativnega. Enkrat mine hitro, drugič se zelo vleče, pa je minuta enako odmerjena.