V Šenčurju začeli graditi bloka Jurij
Skupina Ržišnik Perc je ta teden v Šenčurju odprla gradbišče dveh novih stanovanjskih blokov, v katerih bo skupaj devetindvajset stanovanj. Gradnje se lotevajo kljub negotovim časom v obdobju obvladovanja epidemije covida-19.
Skupina Ržišnik Perc je že decembra 2018 na vlado in pristojna ministrstva naslovila pobudo za oblikovanje davčnih spodbud za gradnjo kadrovskih stanovanj, v upanju na vzpostavitev konstruktivnega dialoga glede reševanja stanovanjske problematike.
Šenčur – Kot prva na Gorenjskem je skupina Ržišnik Perc skupaj z Občino Šenčur pred dvajsetimi leti zagnala razvoj poslovne cone, zdaj pa se loteva gradnje dveh stanovanjskih blokov po imenu Vila bloka Jurij. V njih bo 29 stanovanj, dve bivalni enoti za študente in prostori za predšolsko varstvo otrok. V enem bloku bo 17 stanovanj, ki jih nameravajo ponuditi podjetjem v Poslovni coni Šenčur, kjer nameravajo stanovanja oddati v najem svojim zaposlenim. V drugem bloku bo 12 stanovanj in dve bivalni enoti, namenjeni bodo bivanju zaposlenih iz skupine Ržišnik Perc in njihovih štipendistov.
»Skupna investicijska vrednost projekta znaša šest milijonov evrov, predajo stanovanj načrtujemo za poletje 2021,« navajajo v skupini Ržišnik Perc, ki jo vodi direktor Andrej Ržišnik. »Začetek gradnje je bil načrtovan že pred enim letom. Vzrok za zamudo je iskati v neosnovanem zavlačevanju postopka izdaje gradbenega dovoljenja in v pritožbah na že izdano gradbeno dovoljenje s strani nekaterih sosedov. Ne glede na poslovno škodo zaradi zamude in aktualno situacijo obvladovanja epidemije covida-19 in s tem povezano negotovostjo smo se odločili začeti gradnjo. Tudi zato, ker se je stanovanjska problematika naših mlajših sodelavcev le še poglobila.«
Pobuda za gradnjo najemniških stanovanj
Ob gradnji stanovanjskih blokov skupina Ržišnik Perc opozarja na stanovanjsko problematiko v državi in nanjo naslavlja gospodarsko pobudo za gradnjo najemniških kadrovskih stanovanj. Država namreč ne skrbi dovolj za gradnjo najemniških stanovanj, še zlasti ne na periferiji, tako da stanovanjska gradnja ne sledi siceršnjemu razvoju. Primer takšnega razvoja je tudi poslovna cona v Šenčurju, ki je ustvarila okoli 1500 delovnih mest. Prav tako se zadnja leta nadpovprečno razvija gorenjska razvojna os med Kranjem in Mengšem (s poslovnimi conami v Šenčurju, na letališču Brnik, v Mengšu in v Komendi), kjer naj bi skupaj nastalo okoli deset tisoč novih delovnih mest.
»Ideja najemniških kadrovskih stanovanj je pravzaprav logična posledica, ki izhaja iz potreb zaposlenih in s tem tudi podjetij. V podjetjih smo spoznali, da so možnosti osebnega razvoja naših sodelavcev in kvaliteta življenja tesno povezane s pogoji bivanja. Mlada podjetja zaposlujejo tudi mlade sodelavce in ni nam vseeno, da se soočajo s stanovanjskim problemom. Ustreznih najemniških stanovanj za mlade v ožji in širši okolici praktično ni,« razmišljajo v skupini Ržišnik Perc.
Zadovoljstvo ob gradnji novih blokov izraža tudi župan Občine Šenčur Ciril Kozjek: »Občina je bila namreč pri tem udeležena s pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Zdi se nam sprejemljivo, da je investitor v ta prostor, namenjen centralnim dejavnostim, umestil prav gradnjo za stanovanjske namene. Veseli nas tudi, da je po zapletih našel skupni jezik s sosedi, in tako so se uspešno dogovorili tudi za prihodnjo boljšo ureditev Rožne ulice.«