April topel in suh

Kot kaže, bo letošnji april za okoli dve stopinji Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja. Poleg tega je zelo skromen s padavinami.

Kranj – April, ki pregovorno velja za vremensko najbolj muhasti mesec, nam je doslej prinesel veliko sončnih in toplih dni, padavin pa zgolj za vzorec. Kot je pojasnil Gregor Vertačnik z Agencije RS za okolje, so temperature ta mesec zelo nihale, od izrazito podpovprečnih do izrazito nadpovprečnih, pa tudi razlike med jutri in popoldnevi so bile pogosto izredno velike – krajevno nad 20 stopinj Celzija. Kot kaže, bo letošnji april okoli dve stopinji toplejši od dolgoletnega povprečja. Najtopleje je bilo ta mesec v Dolenjah pri Ajdovščini, in sicer 10. aprila, ko se je ogrelo na 27,9 stopinje. V Kranju so 19. aprila izmerili 25,7 stopinje Celzija, na brniškem letališču 25 stopinj, dan pred tem pa je bilo v Bohinjski Češnjici 24,3 stopinje in v Ratečah 23 stopinj. »Vse navedene vrednosti so visoke za april, a daleč od rekordnih, saj smo v preteklosti ponekod aprila že izmerili več kot 30 stopinj Celzija,« je razložil Vertačnik.

Značilnost letošnjega aprila je tudi, da je bil doslej zelo skromen s padavinami. »V večjem delu zahodne Slovenije jih ni bilo niti pet milimetrov, v vzhodnem delu med deset in trideset milimetrov. Na Gorenjskem je bilo padavin med ena in dvajset milimetrov. Do konca meseca bo verjetno padlo še nekaj dežja, ne pričakujemo pa obilnega deževja. Še bolj suh kot letošnji je bil april leta 2007, ko v večjem delu Slovenije ni bilo niti deset milimetrov dežja,« je pojasnil Vertačnik in dodal, da je še zlasti na Primorskem huda suša, saj tam že od 6. marca ni skoraj nič deževalo.

Povedal je tudi, da je bilo sončnega vremena v prvih treh aprilskih tednih več kot v običajnem celotnem aprilu, pred nami pa je še nekaj vsaj deloma sončnih dni. Med vremenskimi posebnostmi letošnjega aprila je navedel še mraz na začetku in sredini meseca, ki je povzročil pozebo.

Marca pa je bila v večjem delu Slovenije povprečna temperatura zraka med 0,5 in 1,5 stopinje nad dolgoletnim povprečjem. »Zahodno od črte Slovenj Gradec–Ilirska Bistrica je bil marec nadpovprečno namočen, drugod podpovprečno,« je razložil Vertačnik. Večina padavin je sicer padla v prvih dneh marca, nato je marsikje sledila dolgotrajna suša. V večjem delu države je bilo sončnega vremena nekaj več kot običajno. Med vremenskimi ekstremi je omenil še močni ohladitvi ob koncu marca, ki sta povzročili pozebo, ter povečano onesnaženost zraka zaradi puščavskega prahu iznad Azije.