Miha Žebre / Foto: osebni arhiv

Virus Belgijo ujel nepripravljeno

Tako kot druge države v Evropi in po svetu je koronavirus tudi Belgijo ujel povsem nepripravljeno, pravi Škofjeločan Miha Žebre, magister pravnih znanosti, ki je že vrsto let pravnik v Evropski komisiji v Bruslju. Kritično razmišljajoči Belgijci pa se tudi že usmerjajo v prihodnost, ki bo po njihovem drugačna od stanja pred izbruhom pandemije. »Kriza je velika priložnost, da se družba kot celota radikalno spremeni v bolj trajnostno, vzdržno in humano skupnost,« ob tem pravi Žebre.

»Nabor ukrepov v Belgiji se bistveno ne razlikuje od tistih drugod po Evropi. Tudi v Bruslju se lahko gibljemo zgolj na območju občine prebivališča, vendar organi kršitve slabo sankcionirajo. Kljub temu da se stanje trenutno umirja, pa je vlada do konca avgusta prepovedala vse množične prireditve.«

Miha Žebre je 42-letni magister pravnih znanosti iz Škofje Loke, ki že od leta 2009 živi v Bruslju. Tedaj je sredi zapoznelih priprav na pravosodni izpit dobil pogodbo o zaposlitvi za določen čas v Pravni službi Evropske komisije (EK). »Leta 2012 sem prestal izbor za evropske javne uslužbence in v Pravni službi EK skupaj ostal kar osem let. V glavnini sem zastopal Komisijo v postopkih pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu ter svetoval različnim direktoratom na zakonodajnem področju. Kar osem let pravim zato, ker nam znotraj EK omogočajo precejšnjo mobilnost in mnogo kolegov menja področja oz. direktorate na od tri do pet let. Zdaj sem že skoraj dve leti v Direktoratu za pravosodje, potrošnike in enakost, kjer delujem na področju civilnega prava in mednarodnega zasebnega prava,« je o sebi povedal Žebre. Z njim smo se pogovarjali predvsem o tem, kako je koronavirus ohromil življenje v Belgiji, kjer so imeli po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni sredi tega tedna 40.956 potrjenih okužb s covidom-19 in 5998 smrtnih žrtev.

Kako novi koronavirus vpliva na življenje v Belgiji?

Kot druge države v Evropi in po svetu je koronavirus tudi Belgijo ujel povsem nepripravljeno. Položaj je bil še zlasti neroden zaradi tega, ker je v trenutku izbruha pandemije Belgijo vodila vlada v odhajanju, ki je imela že po definiciji omejena pooblastila. Pa vendar je situacija politike prisilila h konsenzu, tako da so oblikovali vlado s polnimi pooblastili do 1. junija 2020 pod vodstvom liberalne ministrske predsednice Sophie Wilmes. Vlada sicer ne odraža strankarske večine v zveznem parlamentu, uživa pa sedaj v obdobju pandemije zelo visoko podporo v parlamentu pa tudi v javnosti.

Na začetku izbruha so mnogi podcenjevali resnost položaja, tako da so se nekatere množične aktivnosti in prireditve odvijale vse do 18. marca, ko je šla država naposled v t. i. »lockdown« oz. strogo zaprtje. Konec februarja sem bil tudi sam v fazi zanikanja in prepričan, da bom brez posledic prebolel neke vrste gripo, če jo slučajno staknem. Ko pa je v Sloveniji začel opozarjati dr. Ihan in ko so začele številke v Belgiji skokovito naraščati, sem se streznil. Ne toliko zaradi sebe, pač pa zaradi rizičnih skupin in potencialnega kolapsa zdravstvenega sistema. Tako sem 10. marca začel relativno resno izolacijo; privoščil sem si zgolj tek v parku, to je bilo dovoljeno, in tedenski obisk trgovine.

Javno življenje je torej ohromljeno. Katere trgovine so vseeno ostale odprte, kako potekajo delovni procesi?

Do sedaj so bile zaprte vse trgovine, razen tiste s hrano, živalsko hrano, lekarne, časopisni kioski, bencinske črpalke in trgovine z medicinsko opremo. V teh velja upoštevanje varnostne razdalje in uporaba mask, rokavic oziroma razkužila. Upad krivulje okuženosti in pretekli štirje sončni tedni pa so botrovali odločitvi, da se dovoli ponovno odprtje vrtnih centrov in trgovin z gradbenim materialom, s čimer vlada prebivalstvu sporoča, naj se zaposlijo z opravili v hiši in okrog nje. Delovni procesi potekajo ohromljeno, k sreči pa so Belgijci precej bolj navajeni na delo od doma (teleworking) kot Slovenci. Zdi se mi, da se bo to spremenilo in da bodo delodajalci vsepovsod uvideli prednosti bolj prožnega načina dela. Poleg zdravstvenih delavcev, trgovcev in ostalega kritičnega osebja so na udaru predvsem poštni delavci in delavci v službah za dostavo, tako da je primerno razmisliti, če človek ta trenutek res potrebuje tisto stvar, preden jo naroči preko interneta.

Kako imate delo organizirano v Evropski komisiji?

Tudi na evropskih institucijah delo poteka od doma. V njih je ta način dela tudi sicer že dodobra uveljavljen za primere, kadar je to potrebno ali organizacijsko ugodneje. Glavnina visokih sestankov je bodisi odpovedana bodisi preložena. Redni sestanki na nižjih ravneh pa potekajo po skypu ali drugih dovoljenih aplikacijah. Izjema so določeni vodilni kadri in drugo kritično osebje, kot so strokovnjaki za IT, varnostniki, uradni govorci. Zanje se ponekod oblikuje dve ali več ekip, ki se tedensko izmenjujejo.

S kakšnimi ukrepi se belgijske oblasti še trudijo zajeziti širitev koronavirusa? Ne nazadnje je Belgija v vrhu držav po številu umrlih na milijon prebivalcev ...

Glede visokega števila smrtnih žrtev virusa moram najprej poudariti, da ima vsaka država svojo metodologijo štetja. V Belgiji tako med umrle prištevajo ne samo tiste, ki so umrli v bolnišnicah, pač pa tudi tiste, ki so umrli v domovih za ostarele in niso bili testirani, vendar so kazali znake bolezni. Res je tudi, da je Belgija zelo gosto poseljena država, na kvadratnem kilometru v povprečju živi 383 prebivalcev, kar se nedvomno odraža v visokem številu umrlih.

Nabor ukrepov v Belgiji se bistveno ne razlikuje od tistih drugod po Evropi. Tudi v Bruslju se lahko gibljemo zgolj na območju občine prebivališča, vendar organi kršitve slabo sankcionirajo. Čeprav se stanje trenutno umirja, pa je vlada do konca avgusta prepovedala vse množične prireditve. Prepoved večdnevnih poletnih festivalov, kot sta na primer Rock Werchter in Tomorrowland, je za Belgijce hud udarec. Govori se tudi o možnosti posebne ureditve letovanj, v skladu s katero bi določene regije smele na belgijski obali letovati samo v določenem obdobju.

Na kakšen način država pomaga gospodarstvu in drugim, ki so zaradi trenutnih razmer najbolj prizadeti?

Kot država euroobmočja bo Belgija v prvi vrsti lahko izkoristila ukrep Evropske centralne banke, ki bo skupno odkupila za 750 milijard obveznic v državah članicah, pa tudi številne druge ukrepe evropske monetarne politike, ki so namenjeni podpori gospodarstva. Posameznih nacionalnih ukrepov je tudi veliko. Segajo od odloga plačila davka na dobiček pravnih oseb, moratorija na odplačilo hipotekarnih in podjetniških posojil do davčnih olajšav za prostovoljno nadurno delo v kritičnih službah. Problem pomanjkanja sezonskih delavcev bodo reševali tako, da bodo imeli prosilci za azil dostop do trga dela. Z bolj praktičnega vidika se mi zdi lepo, da so v domovih za ostarele uredili zastekljene kabine za obiske in pogovore. Nacionalna televizija vsakodnevno predstavlja domiselne rešitve staršev za kratkočasenje otrok. V medijih nasploh opažam, da se posebna pozornost posveča duševnim vidikom in posledicam pandemije, da se opozarja na dejstvo, da karantena na 50 kvadratnih metrih ni isto kot karantena na posestvu belgijskega kralja Filipa v predmestju Laaken in da se vse debate že obračajo v prihodnost. Občutek imam, da se tisti, ki v Belgiji zares kritično in napredno pristopajo k napovedim, zavedajo, da ni poti nazaj v stanje pred izbruhom pandemije. Tisto stanje namreč ni bilo normalno. Zemlja poka po šivih, zato je ta kriza velika priložnost, da se družba kot celota radikalno spremeni v bolj trajnostno, vzdržno in humano skupnost.

Če odmisliva izredne razmere – kako ste sicer zadovoljni z življenjem v Bruslju? Kaj vam je všeč in kaj vas moti?

Zelo sem zadovoljen. Sem pa prešel vse faze odnosa, od zavračanja in kritiziranja prek toleriranja do sprejemanja in navdušenja. Ne glede na pomanjkljivosti, kot so kislo vreme, neučinkovito mestno redarstvo in polžji potek infrastrukturnih projektov, je Bruselj mednarodna metropola z razgibanim glasbenim in nasploh umetniškim življenjem ter vrhunsko kulinariko. Če pa se mesta slučajno naveličam, so Amsterdam, Pariz, London in Köln le streljaj stran. Tako kot vsi Slovenci najbolj pogrešam hojo navkreber.

Pred prihodom v Bruselj ste nekaj časa živeli v Luksemburgu. Kako vam je bilo všeč tam?

V Luksemburgu sem v letih 2006 in 2007 delal na Sodišču Evropske unije. Izkušnja mi je prinesla začetno znanje francoščine in za prgišče trdnih prijateljstev, sicer pa nad njim nisem bil navdušen. Pozna se mu, da dolgo ni imel univerze, zato je osiromašen mladostne svežine. Negativna plat tamkajšnje visoke kupne moči je razpaseno potrošništvo.

Se boste vrnili v domovino ali se nameravate ustaliti v Bruslju?

O vrnitvi v domovino ne razmišljam, saj sva si v Bruslju s partnerjem ustvarila dom. Seveda močno pogrešam razširjeno družino ter svoje loške in neloške prijatelje, vendar se vsi trudimo, da se redno obiskujemo.