Stiske pri varstvu starejših
Namestitve v domove za starejše zdaj niso možne, niti v kriznih situacijah. »Marsikateri starejši občan nima socialne mreže, ki bi mu nudila potrebno oskrbo, mnogi nimajo ustreznih razmer za bivanje v domačem okolju ali njihovo zdravstveno stanje ne dopušča samostojnega življenja. V teh primerih smo v velikih stiskah,« opozarja Anita Bregar s CSD Gorenjska.
Na jeseniškem centru v času epidemije ne beležijo povečanja primerov nasilja v družini. Kaj se dejansko dogaja med štirimi stenami v času epidemije, pa bo verjetno pokazal čas po preklicu teh ukrepov, dodaja Anita Bregar.
Jesenice – »Opažamo, da naše uporabnike, ki so sicer vključeni v različne naše storitve, ta nova situacija, ki je dokaj negotova, spravlja v stiske, povzroča strahove, tesnobo, razdražljivost, jezo … Zato potrebujejo bistveno več stika z nami, tako nas pokličejo največkrat sami, prav tako pa naši strokovni delavci redno kontaktirajo uporabnike in preverjajo njihove situacije, morebitne potrebe in tudi njihovo počutje,« pravi Anita Bregar, pomočnica direktorice Centra za socialno delo Gorenjska, Enota Jesenice. Tako kot na vseh ostalih enotah centrov za socialno delo so tudi na jeseniški za omejitev širjenja okužbe s koronavirusom omejili osebne dostope in z uporabniki skušajo komunicirati po telefonu, elektronski pošti, tudi po video konferencah in video klicih. A kot priznava Bregarjeva, je dejavnost takšna, da se je v celoti ne da preselili na splet.
»V najbolj zahtevnih situacijah je treba nemudoma odreagirati in opraviti terensko delo ali pa tudi osebne pogovore, ki jih ne moremo nadomestiti z video klici oziroma s kakršnokoli drugo komunikacijsko tehnologijo.« Gre zlasti za primere nasilja v družini, suma na ogroženost otrok ...
Anita Bregar ugotavlja, da je zaradi zastoja izvajanja programov in sprejemov na zdravljenje veliko težav v zvezi z zasvojenostjo, duševnim zdravjem ... Že tako je potrebno veliko truda, da se posameznik odloči za zdravljenje, zdaj pa vključitev ni možna, s čimer so se stiske povečale, upada pa tudi motivacija.
Velike stiske so tudi na področju varstva starejših, saj namestitve v domove za starejše zdaj niso možne, niti v kriznih situacijah. »Marsikateri starejši občan nima socialne mreže, ki bi mu nudila potrebno oskrbo, mnogi nimajo ustreznih razmer za bivanje v domačem okolju ali njihovo zdravstveno stanje ne dopušča samostojnega življenja. V teh primerih smo v velikih stiskah, saj imamo pred seboj nemočnega človeka, za katerega nimamo na voljo ustreznih rešitev,« pravi Bregarjeva.
Občani potrebujejo tudi informacije in pomoč pri izpolnjevanju vlog za uveljavljanje materialnih pravic. »Ob tem jim napišemo ali pa označimo, kaj je treba izpolniti. Če so vloge oddane pomanjkljivo, se potrudimo, da se opravi dopolnitev, sicer pa odločamo na podlagi znanih dejstev,« razlaga Bregarjeva. Ob tem dodaja, da po zakonu v času epidemije roki ne tečejo, kar pomeni, da se upravičencem pravica do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali subvencije najemnine podaljša za en mesec, četudi vloge za podaljšanje pred iztekom pravice ne oddajo. »Kljub temu pa je priporočljivo, da tisti, ki vlogo lahko podajo, to vseeno storijo, saj tako vlogo obravnavamo po redni poti, se pravi speljemo ugotovitveni postopek in izdamo odločbo. Čas priznanja pravice tako ni le za en mesec, ampak za obdobje, kot ga predvideva veljavna zakonodaja. Poleg tega obstaja skrb, da bi ljudje po koncu epidemije pozabili na izpolnitev svojih obveznosti in bi zaradi tega nastale morebitne težave,« opozarja sogovornica.