Joško Fajdiga, dr. med, specialist internist v Splošni bolnišnici Jesenice in član koordinacijske skupine za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialnovarstvenih zavodih v času epidemije / Foto: Gorazd Kavčič

V domovih dobro organizirani

Do izbruha pandemije posebnega sodelovanja med socialnovarstvenimi institucijami, kakršni so domovi za ostarele, in zdravstveno stroko v taki obliki, kot jo imamo sedaj, ni bilo, pravi dr. Joško Fajdiga, član koordinacijske skupine, ki jo je za čas epidemije imenoval minister za zdravje.

»Prizadevamo si, da bi mogli sestaviti vsaj še eno ekipo za pomoč in jo usposobiti. Omejitveni ukrepi se namreč sproščajo, svojci bodo spet smeli na obiske v socialnovarstvene zavode, s tem se bo bistveno povečalo tveganje za vnos okužbe. V prvih štirinajstih dneh po sprostitvi obiskov bomo vedeli kaj več.«

Na tem mestu se lahko vsi na Gorenjskem mirno zahvalimo glavnim medicinskim sestram, ki so s svojo prizadevnostjo in inovativnostjo že pred razglasitvijo epidemije delale s polno paro, da so predvidele obrise delovanja v razmerah izbruha epidemije v socialnovarstvenih zavodih, iskale in nabavljale varovalno opremo na vseh možnih mestih in predvidele reorganizacijo dela zaposlenih.

Jesenice – Specialist interne medicine Splošni bolnišnici Jesenice Joško Fajdiga, dr. med, je član zgornjegorenjske koordinacijske skupine za izvajanje zdravstvene dejavnosti in zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih v času epidemije covida-19, ki jo je konec marca imenoval minister za zdravje. V skupini so še dr. Maja Robič, družinska zdravnica v Domu Franceta Bergelja Jesenice, pristojna za področje primarnega zdravstva, medicinska sestra, magistra zdravstvene nege Jana Lavtižar, in zdravnica epidemiologinja doc. dr. Irena Grmek Košnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pristojni so za domove starejših občanov v Radovljici, na Jesenicah, v Bohinju in Kranjski Gori ter Center za usposabljanje, delo in varstvo Radovljica.

Kaj so bile prve prednostne naloge vaše skupine?

Svetovali smo pri organizaciji dela za izvedbo posameznih con, ki jih je bilo treba organizirati, da bi lahko ločili tiste s covidom-19 od sumov in tistih, ki nimajo ne suma niti potrjene okužbe. To je bilo za vsak dom starejših zahtevna naloga, če vemo, da so to primarno socialnovarstveni zavodi, ki so prostorsko in kadrovsko podhranjeni. Še dobro, da so vsi domovi starejših pristopili z dobro voljo in ustvarjalnostjo. Skupina naj bi oblikovala tudi ekipe za pomoč v socialnovarstvenih zavodih Zgornje Gorenjske. Sestavljal naj bi jih medicinsko izobražen kader iz zdravstvenih zavodov tako s primarnega kot sekundarnega nivoja. Sodelovanja v taki obliki doslej še ni bilo. Za zdajšnje dobro sodelovanje je veliko naredila koordinatorica dr. Maja Robič, ki je zdravnica v Domu starejših občanov Jesenice in dobro pozna težave v takšnih zavodih.

Se je stanje v zadnjih tednih spremenilo?

Sedaj že imamo eno usposobljeno ekipo za pomoč v socialnovarstvenih zavodih. Varovalne opreme, ki jo je v začetku ponekod primanjkovalo, je trenutno v zavodih za nekaj dni dovolj. Ekipa za pomoč je pripravljena, socialnovarstveni zavodi trenutno še zmorejo primerno delovati z lastnim kadrom. Epidemiološko stanje to trenutno omogoča, z morebitnim porastom obolelih pa bi potreba po pomoči od zunaj takoj nastala. Prizadevamo si, da bi mogli sestaviti vsaj še eno ekipo za pomoč in jo usposobiti. Omejitveni ukrepi se namreč sproščajo, svojci bodo smeli zopet na obiske, s tem se bo bistveno povečalo tveganje za vnos okužbe. V prvih 14 dneh po sprostitvi obiskov bomo vedeli kaj več.

Kaj ste opredelili kot največjo težavo?

Ključni težavi sta bili dve. Najprej pomanjkanje kadra tako v socialnovarstvenih kot v zdravstvenih zavodih, saj vemo, da zlasti medicinske sestre vseh profilov uhajajo iz zdravstva na bolje plačana, manj stresna in manj fizično naporna delovna mesta. Izredno zahtevno pa je bilo tudi organizirati posamezne cone v socialnovarstvenih zavodih. Ponekod, na primer v Radovljici, so priskočile na pomoč občinske strukture in omogočile primerno ureditev con. Ključni za varno delo z okuženimi in sumi na covid-19 so namreč vstopni/izstopni filtri, ki jih je včasih nemogoče ustrezno urediti v obstoječi stavbi. V Radovljiškem domu starejših so tako dostavili dva sanitarna kontejnerja in rešili prostorsko zagato.

V javnosti slišimo nasprotujoče si informacije o tem, kako obravnavati stanovalce, ki so okuženi s koronavirusom ...

Kako postopati, če pride do okužbe s SARS-CoV-2, je že dogovorjeno. Na osnovi bridkih izkušenj v nekaterih drugih socialnovarstvenih zavodih v Sloveniji je ministrstvo za zdravje s strokovno svetovalno skupino skupaj z NIJZ oblikovalo doktrino za obvladovanje takih okoliščin in predvidelo tri scenarije. Če bi zbolel posamezen varovanec, je iz epidemioloških vzrokov predviden sprejem takega bolnika v bolnišnico, ne glede na to, ali bolnišnično oskrbo potrebuje ali ne. Če se pojavita dva ali več obolelih, je predviden sprejem v bolnišnico le za tiste, ki tako zdravljenje potrebujejo. Za bolnike z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo v končnem stadiju, ki zbolijo še za covidom-19, je, tako kot je bilo že pred epidemijo, predvideno zdravljenje v smislu lajšanja težav in se v bolnišnico praviloma ne premeščajo. Če je treba, se angažira ekipa za pomoč. Če se začne okužba v socialnovarstvenih zavodih širiti nenadzorovano in nastopi preobremenitev osebja, se brez pomoči od zunaj katastrofe v zavodu ne da preprečiti. Zavedati se moramo, da poleg varovancev zboleva tudi osebje, tudi vsak, ki je bil v stiku z obolelim, ne sme več delati. Poleg tega človek ni iz železa, nekateri psihično ne zmorejo dalj časa prenašati neobičajnih naporov in gredo na bolniški dopust ...

Kako je poskrbljeno za zaposlene v domovih? Kakšno je njihovo znanje s področja obvladovanja epidemij?

Pripravljenost za obvladovanje epidemije v naših socialnovarstvenih zavodih je visoka. Na tem mestu se lahko vsi na Gorenjskem mirno zahvalimo glavnim medicinskim sestram posameznih socialnovarstvenih zavodov, ki so s svojo prizadevnostjo in inovativnostjo že pred razglasitvijo epidemije delale s polno paro in seveda čez polni delovni čas, da so predvidele obrise delovanja v razmerah izbruha epidemije v socialnovarstvenih zavodih, iskale in nabavljale varovalno opremo na vseh možnih mestih, predvidele reorganizacijo dela zaposlenih. Še dobro, da so imele podporo direktorjev socialnovarstvenih zavodov za ukrepanje in nakup.

Lahko morda še na kratko pokomentirate nedavni primer v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici, ko je bil bris, vzet enemu od stanovalcev, najprej pozitiven, nato pa negativen?

Tu komentarju v četrtkovem Glasu ni kaj veliko dodati. Novo je le to, da je sedaj poteklo kontrolno testiranje po sedmih dneh, ponovno so vsi brisi negativni. O tem primeru smo veliko razpravljali znotraj skupine koordinatorjev. Kot kaže, bomo vsi ostali brez ključnega odgovora na vprašanje, od koga se je gospa okužila. K sreči so bili vsi drugi negativni in se okužba ni razširila. Vsi smo zadovoljni. Menim, da je s takim razpletom lahko zadovoljna tudi širša skupnost.