Skupaj do respiratorja
Pri razvoju prototipa medicinskega respiratorja Diham so sodelovali tudi Domel, Lotrič Meroslovje in podjetje EKWB iz Komende. Zagnali so že drugo fazo razvoja.
Železniki – V okviru pobude zdravnikov UKC Ljubljana in Tehnološkega parka Ljubljana, da razvijejo in iz hitro dostopnih sestavnih delov sestavijo prototip medicinskega respiratorja, ki bi ga v primeru nenadzorovanega širjenja epidemije lahko uporabili za reševanje življenj, so se izoblikovale štiri razvojne skupine, ki so pred kratkim že predstavile vsaka svoj prototip. V dveh ekipah je sodeloval železnikarski Domel. »V eno od pobud smo povabili tudi sosednje podjetje Lotrič Meroslovje in izoblikovala se je močna skupina Diham, ki je večino razvojnega dela opravila v Selški dolini,« je razložil direktor Domela Matjaž Čemažar. Razvojno ekipo respiratorja Diham so sestavljali še predstavniki komendskega podjetja EKWB, Tehnološkega parka Ljubljana, Zavoda 404 in podjetja BPMC.
Razvili so prototip za turbinski tlačni respirator z lastnim motorjem in puhalom. Za delovanje potrebuje zgolj električno napajanje in vir kisika. Omogoča tri načine delovanja: lahko diha namesto bolnika, če je v komi, mu pomaga pri dihanju ali pa mu med samostojnim dihanjem zagotavlja zadostni pretok in količino kisika. S predstavitvijo prototipa na UKC Ljubljana so 25. aprila končali prvo fazo razvoja. »Presegel je vsa pričakovanja razvojnikov in partnerjev projekta,« je bil zadovoljen Marko Lotrič, generalni direktor Lotrič Meroslovja.
Do prototipa v rekordnem času
Vodenje razvojne skupine inženirjev je prevzelo podjetje EKWB oz. vodja njegovega razvoja Urban Kolman. »V rekordnem času smo izpeljali projekt od ideje do testiranega prototipa, in to po principu pro bono,« je poudaril Matjaž Krč, direktor komendskega EKWB, v katerem sicer razvijajo in proizvajajo tekočinske hladilne sisteme za visoko zmogljive računalnike. Dodal je, da brez povezanega delovanja predstavnikov vseh šestih podjetij in strokovnega zdravniškega znanja tako kompleksnega projekta ne bi izpeljali tako hitro. Lotrič je ob tem izpostavil še nekaj ključnih posameznikov, ki so od 17. marca dalje v razvoj respiratorja vložili večino svojega časa. To so Nejc Demšar, Žiga Klančar, Miha Peternelj in Aleš Pfajfar iz Lotrič Meroslovja, Jaka Gortnar iz Domela, že omenjeni Urban Kolman in Rok Capuder iz Zavoda 404.
Domel se je v preteklosti z respiratorji že spogledoval, zato so po besedah Čemažarja osnovne zahteve za kompresor že poznali. V koncept so vključili serijsko EC-puhalo, sicer razvito za baterijski sesalnik, a ga je bilo treba prilagoditi zahtevam respiratorja. »Ker je bilo treba sestavne dele hitro izdelati, smo določene dele izdelali v naši orodjarni in na 3D-tiskalniku,« je pojasnil Čemažar. Lotrič Meroslovje je bilo zadolženo predvsem za programsko opremo in opravljanje meritev.
Razmišljajo o uvedbi redne proizvodnje
»Zagnali smo drugo fazo razvoja, ki jo trenutno izvajamo z Domelom, k sodelovanju pa smo že povabili tudi ostale partnerje in ključne dobavitelje iz projekta Diham,« je razložil Lotrič in dodal, da razmišljajo o uvedbi redne proizvodnje. Pred tem jih čaka še oblikovanje poslovnega načrta, preveriti morajo, ali so med razvojem morda nehote kršili kakršnekoli patente oz. intelektualno lastnino, opraviti bo treba tudi postopek certificiranja. Lotrič pravi, da bi bil v primeru izražene potrebe po respiratorjih s strani pristojnih državnih organov konzorcij Diham v obdobju meseca dni sposoben izvesti proizvodnjo nulte serije. Sestavne dele bi v čim večji meri pridobili s strani partnerjev v projektu in drugih slovenskih proizvajalcev.
Čemažar je spomnil, da je v Železnikih v zgodnjih šestdesetih letih in kasneje v sedemdesetih letih v okviru vojaškega programa že potekala proizvodnja delov za respiratorje. Vzpostavitev redne proizvodnje bi sicer terjala velike investicijske vložke. »Ključna za odločitev bo raziskava trga in analiza konkurenčnih prednosti razvitega koncepta v primerjavi z močnimi in že uveljavljenimi blagovnimi znamkami na trgu,« je povedal Čemažar ter dodal, da je do serijskega in polno certificiranega respiratorja še dolga pot, predvsem zaradi zahtevne faze testiranja, saj gre za aparat, ki vzdržuje življenjsko funkcijo in je zato podvržen najzahtevnejšim standardom.