Jubilej Slovenske karitas

Slovenska karitas je prvega maja obeležila trideseto obletnico začetka organiziranega delovanja. V slovenskem prostoru je danes prepoznavna tudi po razvejanem prostovoljstvu z več kot 11.500 prostovoljci in humanitarni lokalni mreži, ki s 464 župnijskimi Karitas doseže skoraj vsak kraj.

Ljubljana – Vsak čas ima svoje preizkušnje in tudi v preizkušnji covida-19 se je pokazalo, da lahko Karitas dokaj hitro in organizirano odgovori na nastale težave ter pri tem sodeluje z drugimi dobrodelnimi in človekoljubnimi organizacijami, je dejal predsednik Slovenske karitas nadškof Alojzij Cvikl. V teh zadnjih razmerah se znova kaže, kako zelo je ljudem potrebna tudi psihosocialna pomoč, je še poudaril.

Slovensko karitas je ustanovila Slovenska škofovska konferenca na pobudo tedanjega nadškofa Alojzija Šuštarja. V naslednjih mesecih so bile ustanovljene še tri škofijske Karitas v Ljubljani, Mariboru in Kopru ter številne župnijske Karitas. Po drugi svetovni vojni je bila organizirana karitativna dejavnost v cerkvi s strani države prepovedana, kljub temu dobrodelnost v župnijah ni nikoli zamrla. Na začetku devetdesetih let, ob demokratizaciji Slovenije in ob prihodu številnih beguncev zaradi vojne v republikah nekdanje Jugoslavije, so nastale organizirane župnijske Karitas, ki so se zaradi pomoči beguncem množično razširile po župnijah.

»V slovenskem prostoru je danes Karitas prepoznavna predvsem po razvejanem prostovoljstvu z več kot 11.500 prostovoljci in po humanitarni lokalni mreži, ki s 464 župnijskimi Karitas doseže skoraj vsak kraj v Sloveniji. Šest škofijskih Karitas (v letu 2007 so bile ustanovljene še v Celju, Novem mestu in Murski Soboti) na regionalnem nivoju skrbi za vsestransko podporo prostovoljstvu in reševanju zahtevnejših stisk,« je povedal Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas. Kot navajajo, je v zadnjih 15 letih s pomočjo prostovoljcev do ljudi v stiski prišlo več kot 41 milijonov kilogramov hrane. »Samo lani je pomoč v hrani na Karitas prejelo več kot 98 tisoč ljudi, v različne programe pomoči, tudi nematerialne (obiski in družabnost za starejše, delavnice, tabori in učna pomoč …), je bilo lani vključenih 159 tisoč oseb. Karitas je ena izmed redkih humanitarnih organizacij, ki več kot polovico svojih sredstev za materialno pomoč zbere z darovi posameznikov. Ob tem se zahvaljujemo za zaupanje številnim darovalcem, ki so v lanskem letu darovali 3,7 milijona evrov v različnih dobrodelnih akcijah po vsej Sloveniji. Skoraj en milijon evrov pa so darovala podjetja v obliki poklonjene hrane in materiala,« je povzel Tomažič.

Slovenska karitas je takoj po svojem nastanku gradila tudi na strokovnih programih pomoči odvisnikom v terapevtskih skupnostih in ženskam v stiski v materinskih domovih. Imajo tudi različne programe za pomoč brezdomcem, migrantom in žrtvam trgovine z ljudmi. Pomoč se je po nekaj letih delovanja začela usmerjati tudi v tujino.

Še bolj kot po številkah pa želi Karitas ostati prepoznavna po prijaznem in odprtem odnosu do ljudi, srčnosti in spoštovanju človekovega dostojanstva. Ob tridesetletnici si zadajajo nov poudarek z geslom Karitas, glas revnih v družbi!, saj se iz izkušenj zavedajo, da morajo poleg pomoči biti tudi zagovornik revnih, ki velikokrat v družbi nimajo glasu.