Predstavniki blejskega turističnega gospodarstva: Gašper Špec, predstavnik blejskih sobodajalcev, Matija Blažič, Hotel Ribno, Tomaž Rogelj, Turizem Bled, Jani Klemenčič, predstavnik gostincev, in podžupan Bleda Jaka Bassanese

V pričakovanju domačih gostov

Povezovanje je edini način, ki omogoča preživetje gospodarstva, so prepričani na Bledu, kjer so bili doslej v več kot devetdesetih odstotkih orientirani na tuje goste. Turizem in s tem delovna mesta si zdaj prizadevajo ohraniti s privabljanjem domačih gostov.

Bled – Bled je točka, ki si jo skoraj ves svet želi ogledati, prostor pa je majhen, zato je zdaj priložnost, da na svoj račun pridejo tudi domači gostje, je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili nov zagon turističnega gospodarstva po krizi, ki jo je povzročil koronavirus, povedal blejski župan Janez Fajfar. Ob tem je poudaril, da je naloga občine skrb za dobro počutje lokalnih prebivalcev in obenem usklajevanje vseh gospodarskih interesov, kar je zahtevna naloga.

»Cilj je v čim manjši meri znižati cene in rajši gostu ponuditi več za isti denar,« je promocijsko usmeritev Bleda v spopadu s krizo povzel direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj. Pojasnil je, da bodo letos na novo opredelili lani uvedeno kartico Gost Bleda, pri čemer bodo stacionarnim gostom namesto dosedanjih brezplačnih prevozov po destinaciji in okolici ponudili različne dodatne storitve in ugodnosti, o katerih se sedaj še dogovarjajo. Obiskovalce čakajo tudi brezplačna parkirišča pod gradom, pri šoli in na Betinu.

Začrtane cilje, pravijo na Bledu, bodo dosegli z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem turističnega gospodarstva. Tako so v odziv na krizo med seboj v štiri delovne skupine povezali hotelirje, gostince, sobodajalce in druge deležnike. »Skupaj smo v tej krizi in skupaj se moramo boriti, zato smo strnili vrste,« je poudaril direktor blejske občinske uprave Robert Klinar. Računajo pa tudi na pomoč države, brez katere ne bo šlo.

Kot je povedal direktor Hotela Ribno Matija Blažič, bi brez ukrepov vlade, kar se tiče čakanja na delo, zanesljivo že morali odpuščati. Pomoč pa bodo potrebovali še naprej. Hotelirji predlagajo tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti, možnost čakanja na delo za naslednjih 12 mesecev, možnost polovičnega delovnega časa, podporo in subvencije pri investicijah ter pričakujejo močno promocijsko kampanjo.

Blejski turizem bo zaradi krize, zaradi katere ostajajo zaprte državne meje, še posebno prizadet, saj je v kar 95 odstotkih odvisen od tujih gostov. Zato bodo hotelirji letos verjetno svoje zmogljivosti odprli v zelo omejenem obsegu. »Računamo, da se bo na delo lahko vrnilo od dvajset do štirideset odstotkov delavcev, drugi bodo še naprej na čakanju, odvisno od podjetja do podjetja,« je povedal Blažič.

Hotelirji ugotavljajo, da je število rezervacij za junij zanemarljivo, za julij in avgust pa kažejo od deset- do tridesetodstotno zasedenost, vendar stornacije prihajajo tekoče v tridesetdnevnem odpovednem roku. Večina obstoječih rezervacij je s strani tujih gostov, za katere je veliko vprašanje, ali bodo lahko prišli, novega povpraševanja pa praktično ni, je stanje opisal Blažič.

Skupaj s hotelirji so se v težkem položaju znašli tudi sobodajalci, ki na Bledu ustvarijo približno polovico nočitev. Upajo, da bodo lahko čim prej začeli odpirati namestitve. Hkrati si želijo ustreznih navodil in seveda čimprejšnjega odprtja meja.

»Zavedanje celotnega turističnega sektorja je, da bo domači gost težko nadomestil število nočitev tujih gostov. Vendar verjamem, da lahko na Bledu in v celotni Sloveniji domači gost pripomore vsaj k premostitvi tega krča, ki nas čaka, in k ohranitvi večine delovnih mest, če se bomo držali slogana, da dopustujemo doma,« je dejal blejski podžupan Jakob Bassanese.