Bo zdaj spet vse po starem?

Ko je vlada sredi marca razglasila epidemijo in uvedla vrsto ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa, se je večini od nas življenje postavilo na glavo in verjetno smo si vsi želeli le eno – da bi se stvari čim prej uredile in vrnile na stare tirnice. Obdobje, ki je sledilo, je bilo za vse nas nekaj novega.

In čeprav so se razmere vidno izboljševale iz dneva v dan, je odločitev vlade, da epidemijo prekliče, vseeno večino presenetila. Ne le da si glede odločitve nista enotni ne politika ne stroka, da se država ni uskladila s sosednjimi državami ter da smo se tako odločili kot prvi v Evropski uniji, po javnem mnenju sodeč tako hitremu preklicu epidemije nasprotuje dobra tretjina vprašanih državljanov. Predvsem pa se večina sprašuje, kaj to zdaj pravzaprav pomeni in – ali gre zdaj življenje spet naprej po starem? Ne. Preklic epidemije namreč ne pomeni tudi preklica vseh preventivnih ukrepov in v praksi pravzaprav velja, da moramo do konca maja še vedno upoštevati, kot da epidemija še vedno velja. Številni ukrepi so bili odpravljeni, a maske, razkuževanje rok, varnostna razdalja in omejevanje druženja bodo del našega vsakdana ostali še dolgo.

Najbolj bode v oči, da pri vsem skupaj vlada velika zmeda. Ulice so znova polne ljudi in prijatelji se znova družijo v lokalih, a hkrati so igrala v nekaterih parkih še vedno prepletena z zaščitnimi trakovi, ki prepovedujejo uporabo. V enem lokalu natakarji strežejo v maskah in na vsaki mizi nas pričaka razkužilo, v kavarni le sto metrov stran ni o preventivnih ukrepih ne duha ne sluha. Otroci nekaterih razredov so se vrnili v šolo, za druge razmere (še) niso varne. Čez mejo že lahko potujete, a v pevskem zboru še ne smete peti. Športniki lahko znova trenirajo skupaj, a izposojene knjige v knjižnici morajo v nekajdnevno karanteno.

Ukrepi se seveda spreminjajo (rahljajo) iz dneva v dan in verjetno bodo slej ko prej vsi odpravljeni, a zdi se, da kljub vsemu življenje ne bo več takšno kot pred epidemijo. In morda je prav tako. Mnogi smo v izolaciji med karanteno spoznali, katera prijateljstva zares štejejo in koga ne bomo več pogrešali. In da si dneve lahko organiziramo tudi drugače, ne le z mislijo na službo od jutra do večera. In da so domači logi lahko prav tako zanimivi kot daljne dežele. In da je delo od doma sicer preprostejše in bolj udobno, a manj učinkovito, saj druženje s sodelavci prispeva k motivaciji in dobrim idejam.

Po starem zato verjetno ne bo šlo več, lahko pa gre na bolje.