Od nič do junaka

Aida Knific je vse življenje delala v zdravstvu. Lani se je odločila, da bo sledila svojim sanjam, in na noge postavila svoj lokal. Kavarno v prostorih železniške postaje na Jesenicah je odprla decembra lani. Najemniki lokala so se v preteklosti pogosto menjali, sama pa je poskrbela za urejen ambient, prijazno vzdušje, odlično kavo, postreženo z nasmehom … In ko je ravno mislila, da so stvari stekle, je v marcu 'udarila' epidemija. Lokal je morala začasno zapreti, zdaj, po ponovnem odprtju, pa je promet upadel kar za štirideset odstotkov. Meje so zaprte, turistov, ki so na Jesenice prihajali z mednarodnimi vlaki, ni.

Podobna je zgodba jeseniškega taksista Roberta Hribarja, ki ima postajališče prav pred Aidinim lokalom. S taksi prevozi se je začel ukvarjati maja lani, na vrhuncu turističnega razcveta. Lani julija in avgusta je bilo dela ogromno, pripoveduje, z železniške postaje je prevažal goste, ki so se pripeljali z mednarodnimi vlaki, na Bled in v Kranjsko Goro. Dela je bilo toliko, da je kupil še eno vozilo … Zdaj je vesel, če vsak dan opravi vsaj kakšno vožnjo ...

Zgodba Aide in Roberta je zgodba dveh malih podjetnikov, ki sta v času največjega turističnega razcveta skušala najti svojo priložnost, a so se jima zaradi epidemije čez noč vsi načrti postavili na glavo. Kako bo s turizmom letos, nihče ne ve. Aida in Robert sta med tistimi, ki nestrpno čakajo na odprtje mej in ponovni prihod mednarodnih vlakov, z njimi pa tudi turistov, ki bi na Jesenicah ostali vsaj kakšno uro, kak dan. Podobno razmišljajo številni lastniki apartmajev, pa hotelirji, turistični vodniki ... Ne le na Jesenicah, po celi Gorenjski. A leto bo težko.

Na Bledu so pred dnevi opozorili, da bosta v turizmu največja težava zagotavljanje likvidnosti in ohranjanje delovnih mest. Rezervacije za prihodnje mesece ne kažejo, da v prihodnost lahko gledamo z optimizmom, opozarjajo. In še da slovenski gost slovenskega turizma ne bo mogel rešiti, čeprav je res, da bo z dopustovanjem doma lahko pripomogel k zmanjševanju težav turistične panoge.

In če tisto, kar se je dogajalo na področju turizma v zadnjih letih, nekateri imenujejo »over-tourism«, torej čezmerni turizem, danes govorimo o »zero« (ničelnem) turizmu. Pa vendar: je to katastrofa ali priložnost, da ponovno razmislimo o tem, kakšen turizem si želimo? V iniciativi Tourism from zero vidijo priložnost, da v sedanjem trenutku poslušamo izzive in začnemo razvijati rešitve. In turizem postavimo nazaj »from zero to hero« (od nič do junaka). In to turizem, ki bo boljši kot dosedanji. Če vprašate domačine na Bledu, se s tem zagotovo strinjajo.