V času epidemije je odpadlo kar deset tisoč nenujnih ambulantnih in diagnostičnih obravnav. V bolnišnici se trudijo, da bi jih nadomestili čim prej. / Foto: Gorazd Kavčič (arhiv)

Čakalne dobe so se podaljšale

V času epidemije v Splošni bolnišnici Jesenice niso mogli izvajati nenujnih ambulantnih in diagnostičnih pregledov. Čakalne dobe so se zato podaljšale, najbolj za operacije. Vse paciente, ki so jim pregledi oziroma posegi odpadli, o novem datumu obvestijo po pošti ali po telefonu.

Paciente, ki so jim pregledi odpadli, o novem datumu obvestijo po pošti ali po telefonu, odvisno od tega, koliko časa je še do datuma obravnave. Paciente ob tem prosijo, da na pregled pridejo največ 15 minut pred uro pregleda. V primeru, da imajo povišano temperaturo ali znake prehlada, jih prosijo, da na pregled ne prihajajo oziroma naj prej pokličejo po telefonu. Na vhodu v bolnišnico telesne temperature ne merijo več, je pa nujna uporaba zaščitne maske.

Tako kot v ostalih bolnišnicah tudi v Splošni bolnišnici Jesenice v času epidemije niso mogli izvajati nenujnih ambulantnih in diagnostičnih pregledov. Po besedah v. d. direktorja bolnišnice Mirana Remsa je odpadlo kar 10 tisoč ambulantnih in diagnostičnih pregledov. Zato so se tudi podaljšale čakalne dobe, najbolj pri operacijah, medtem ko se pri ambulantnih pregledih zelo trudijo, da bi nadomestili zaostanek. Takoj, ko jim je ministrstvo za zdravje poslalo navodila o postopnem začetku izvajanja ambulantne dejavnosti, so namreč začeli z delom, delo ambulant so podaljšali v popoldanski čas, uvedli so nekaj dodatnih ambulant. Tako računajo, da se bodo v specialističnih ambulantah s čakalnimi dobami lahko kmalu vrnili na stanje, kakršno je bilo pred epidemijo.

A kot ob tem poudarjajo, v nekaterih dejavnostih zaostanka ne bo mogoče nadomestiti; gre zlasti za urgentno in pediatrično dejavnost, RTG, operativne posege ... Imeli so tudi 900 hospitalizacij manj. Zaradi narave dela in ob sedanjem številu postelj in enakem kadru ne bodo mogli doseči pogodbeno dogovorjenih obsegov programov. To se odraža tudi na poslovanju, po Remsovih besedah so "za približno milijon evrov kratki", saj so morali izplačati tudi vse dodatke, tako da so ta čas na likvidnostnem robu. Pri tem pa računajo na tretji sveženj protikorona ukrepov, ki prinaša 80-odstotno financiranje tistega programa, ki ga niso mogli izpeljati. Tako v bolnišnici upajo, da bodo poslovno leto zaključili vsaj z ničlo.