Bohinjska kamra

Konec tedna je Bohinj dobil Kamro, projektni in galerijski prostor v Bohinjski Bistrici. Domuje v nekdanji stavbi uprave Gradbenega podjetja Bohinj, njena pobudnica pa je domačinka Urška Alič. Za uvod je v Kamri na ogled Legenda o Zlatorogu.

Kamra v Bohinju s svojim delovanjem želi izpostaviti izjemne posameznike, ki delujejo na širšem kulturnem in družbenem področju, razloži Urška Alič, vodja projekta. Projekt podpira tudi ministrstvo za kulturo. »Rada bi predstavila čim širši spekter kulturnega udejstvovanja, ker se mi zdi, da v Bohinju do sedaj ni bilo toliko možnosti, da bi se ljudje s tem lahko seznanili,« pravi Aličeva. Za zdaj je bil odziv na idejo dober, meni.

Za odprtje Kamre je Aličeva izbrala bohinjsko temo. V Kamri so tako na ogled dela mlade ilustratorke in animatorke Bohinjke Lee Vučko. Skozi razstavo spoznavamo nastajajoči risani film Legenda o Zlatorogu. Decembra 2018 je bila Legenda tudi zmagovalec segmenta AnimatekaPRO Pitch na mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka v Ljubljani. »Razstava bo na ogled dva tedna,« nadaljuje Aličeva. Ker se je vse skupaj komaj začelo, boste najbolj na tekočem, kaj se bo zanimivega v bohinjski Kamri dogajalo, če sledite objavam na Facebooku, na strani Kamra projekt Bohinj.

Ob odprtju razstave smo poklepetali še z njeno avtorico Leo Vučko in Damirjem Grbanovićem, njenim fantom, drugače pa tudi vpletenim v ustvarjalni proces nastajanja kratkega animiranega filma – Damir se podpisuje pod produkcijo. Projekt je Lea namreč začela razvijati kot magistrsko nalogo, ki pa je v nadaljevanju hitro prerasla svoje okvirje in tako postala njen in Damirjev skupni projekt.

Lea se navdušuje nad naravo, nadnaravnim svetom, mitologijo. »Bohinjske pravljice so me od nekdaj fascinirale,« pravi. Predvsem motiviko zlatoroga je že med študijem velikokrat raziskovala in tudi na stenah Kamre lahko vidite skice iz nekega obdobja, ko se je lotila ilustracij bohinjskih pravljic. Poleti leta 2015 pa je delala kot animatorka pri Gregu Mastnaku in se zaljubila v medij animacije. »Ugotovila sem, da bi bila animacija lahko medij, ki bi najbolje predstavil legendo o zlatorogu. Ta legenda mi je res od nekdaj pri srcu.« V bistvu pa je še danes aktualna. Njeno sporočilo je, da ko izkoriščamo naravno v pridobivanju nekega bogastva, obenem pogubljamo sami sebe, meni.

Ko je razmišljala, kako bi se stvari lotila, je raziskovala najprej analogne stile, razmišljala tudi o flomastrih, potem pa ugotovila, da bi bilo bolje iti v digitalno smer. Tu je potem razvila digitalne čopiče, ki s kombiniranjem različnih tekstur pripeljejo do videza, ki je simulacija recimo slikanja na steklo.

Damir jo dopolni, da so se zadeve resneje začele premikati leta 2018, ko sta ustanovila svoj produkcijski studio. Letos oziroma drugo leto naj bi film ugledal luč sveta. Dolg je deset minut, nima dialogov. Glasbo zanj bo prispeval Janez Dovč, žanrsko pa v njem najdemo elemente fantazije, drame in trilerja. Finančno ga je podprl Slovenski filmski center, tisk za razstavo pa je financiralo Društvo slovenskega animiranega filma.

Lea in Damir si želita, da bi, ko bo film končan, sledila obsežnejša razstava, saj ostaja veliko dela, ki še ni bilo predstavljeno. »Odlomek zgodborisa je samo en delček na razstavi, v celoti je 49 takih listov ...« pravi Lea. Damir stremi k temu, da bi film lahko videlo čim več ljudi. Ker je vanj vloženega ogromno truda, zato film pravzaprav nima smisla, če ga ljudje ne vidijo, še pove.