Pestrost je bistvo kmetije

»Bistvo vsake kmetije je biotska pestrost,« pravi ekološki kmetovalec Primož Krišelj iz Hotemaž, ki je obiskovalcem na svoji kmetiji predstavil pomen sonaravnega vrtnarjenja in z njimi delil svoje bogate izkušnje.

Hotemaže – Center za trajnostni razvoj podeželja (CTRP) Kranj je v okviru projekta Spoznajmo biodiverziteto v naseljih minuli teden na kmetiji pri Šuštarju v Hotemažah pripravil dogodka, na katerih je gospodar Primož Krišelj obiskovalcem predstavil bogate izkušnje z ekološkim vrtnarjenjem in pridelavo po načelih permakulture ter načine sonaravnega vrtnarjenja za ohranjanje biotske pestrosti.

»Sem Primož, sem kmet, čeprav so mi sovaščani rekli, da nikoli ne bom. Moja starša sta intelektualca in sem se za ta poklic odločil sam, ker smo podedovali manjšo kmetijo. Na začetku nisem imel pojma,« je Krišelj v uvodu priznal obiskovalcem, ki so z zanimanjem prisluhnili zgodbi o tem, kako je sčasoma razvil ekološko-permakulturno posestvo. Začel je s tremi ovcami jezersko-solčavske pasme, danes jih imajo tristo, kar je največji trop v Sloveniji. Redijo prašiče in perutnino, v zadnjih letih pa se zelo posvečajo poljedelstvu. »Pridelujemo žita, zelo nas zanimajo različne vrste prosa in koruze, imamo piro, bob, pšenico, ječmen …« je našteval.

Poudaril je, da je bistvo vsake kmetije biotska pestrost. »Pridelovati je možno zelo enostavno, če le malo opazujemo in posnemamo naravo,« je dejal. K pestrosti lahko prispevamo z ustvarjanjem majhnih ekosistemov. »Predvsem so pomembni vodni, ki privabljajo različne živali.« Poleg 'bajerja' so naredili tudi spiralno gredo z več kot 150 različnimi rastlinami, ki je pomembna za dvoživke in insekte. Visoke grede znajo privabljati glodavce, teh pa se znebimo z mački ali kačami, je dejal Krišelj in razkril, da lahko pri njih trenutno naletimo na belouške in goža. Povedal je tudi, da so proti ušem učinkovite pikapolonice, proti strunam pa žabe. »Na tak način se da kar dobro uravnavati, predvsem pa je potreben ustrezen kolobar.« Opozoril je tudi na prednosti mešanih posevkov in povedal, da jim pri delu pomagajo tudi živali. Prašiči so na primer čez zimo na njivah, da pojedo ostanke poljščin, nato pa zemljo še zrijejo in zorjejo.

CTRP Kranj bo v okviru omenjenega projekta usposabljanja, povezana z vrtovi, organiziral tudi v prihodnje, in sicer v kar sedmih gorenjskih občinah. Že sedaj pa vabi k sodelovanju v natečaju Naravi prijazni gorenjski vrt. Več informacij je na voljo na njihovi spletni in Facebook strani.