Pasijon bo urejal nov odlok

Dosedanji odlok o gledaliških uprizoritvah Škofjeloškega pasijona je urejal uprizoritve v letih 2009, 2015 in 2021, z novo sprejetim odlokom pa bo poskrbljeno tudi za uprizoritve po letu 2021.

Škofja Loka – Tudi po letu 2021, ki je sicer jubilejno leto nastanka besedila Škofjeloškega pasijona, bodo uprizoritve pasijona vsakih šest let. Leta 2007 je občinski svet sprejel doslej veljavni odlok, ki je z namenom ohranitve in ureditve periodičnega uprizarjanja urejal gledališke uprizoritve Škofjeloškega pasijona v letih 2009, 2015 in 2021, in sicer okvirni razpored predstav, način imenovanja in pristojnosti organov ter vire financiranja. Ker je odlok urejal le uprizoritve do leta 2021, so pripravili nov odlok, v njem so upoštevali tudi spremembe, ki so nastale od sprejetja prejšnjega odloka. O tem je na junijski seji razpravljal občinski svet.

Z novim odlokom bodo urejene temeljne smernice, način, čas in kraj uprizarjanj ter organi, ki skrbijo za ustrezno uprizoritev Škofjeloškega pasijona. Odlok določa, da je uprizoritev Škofjeloškega pasijona izjemen kulturni, duhovni in turistični dogodek, za katero ima izključno pravico organiziranja Občina Škofja Loka, nosilec duhovne dediščine Škofjeloškega pasijona pa je Kapucinski samostan Škofja Loka. Prav tako odlok določa, da je Škofjeloški pasijon gledališka uprizoritev procesijskega tipa, ki temelji na izvirnem besedilu kapucina patra Romualda (Lovrenca Marušiča). Določa tudi čas in kraj, kjer se uprizoritve tradicionalno odvijajo. Odlok zasleduje načelo vključevanja civilne družbe in strokovne javnosti v organizacijo Škofjeloškega pasijona, saj opredeljuje, da je za posamezno izvedbo Škofjeloškega pasijona imenovan strokovni odbor, ki med drugim izbira režiserja Škofjeloškega pasijona ter vodji projekta in režiserju svetuje glede uprizoritev.

Poleg uprizoritev Škofjeloškega pasijona so v letih od prvega odloka potekale tudi dejavnosti za širše prepoznanje sporočilnosti nesnovne kulturne dediščine Škofjeloškega pasijona na državni in mednarodni ravni. Tako je bil 15. decembra 2008 Škofjeloški pasijon vpisan v Slovenski register nesnovne kulturne dediščine, 19. julija 2012 razglašen za živo mojstrovino državnega pomena, 1. decembra 2016 pa je vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Škofjeloški pasijon – Processio Locopolitana je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo, zapisano v slovenskem jeziku, z dodatki v latinskem in nemškem jeziku in z režijskimi opombami. Je eden od največjih dosežkov slovenskega slovstva v dobi baroka. Velja tudi za edino v celoti ohranjeno režijsko pasijonsko knjigo v Evropi z začetka 18. stoletja. Leta 1721 ga je zapisal kapucin pater Romuald v škofjeloškem kapucinskem samostanu. Prihodnje leto torej mineva tristo let od njegovega nastanka in bo ponovna uprizoritev potekala v luči tega jubileja. Škofjeloški pasijon se je prvotno uprizarjal vsako leto na veliki petek popoldan, po letu 1767 pa občasno, z vmesnimi prekinitvami zaradi družbenih in političnih razmer. Po letu 1999 so Škofjeloški pasijon ponovno začeli redno periodično uprizarjati.