Mamina ljubezen

Pa očetova ljubezen, sočutje, nežnost, razumevanje, spoštovanje … Toliko lepih besed. Kar težko verjamemo, da ima ljubezen v takšni ali drugačni obliki veljavo v današnjem svetu, kjer štejejo predvsem produktivnost, učinkovitost, denar, ugled, moč, posedovanje materialnih dobrin, zunanjost. Veliko starejših ljudi pove, kako zunanje stvari počasi izgubijo vrednost, pridobivajo pa malenkosti, ki nam povečujejo srečo.

Včasih nam znanost dokazuje najbolj preproste stvari. Tako so v neki obsežni ameriški raziskavi ugotovili, da so imeli ljudje z veliko materine ljubezni precej boljšo odpornost. Imeli so boljši imunski sistem in so zato manj zbolevali. Materina ljubezen je pomenila fizično prisotnost, čustveni stik, božanje in objemanje. Pogosto so takšne mame tudi kasneje dlje časa ob otrocih, predvsem, da so otroku čustveno na razpolago. To pomeni, da ga mama redno potolaži, ko joka, da mu nameni objeme in bližino, da se iskreno zanima za njegove želje. Kasneje v življenju takšne mame vedo, da se otrok mora postopoma odtrgati od »njene kikle«, hkrati pa da otroku vedeti, da lahko vedno pride domov po tolažbo. Tako se otrok (tudi odrasel) počuti varno in ve, da je v stiku s svojo mamo, četudi sta daleč narazen. Kadar otrok (predvsem v prvih letih življenja) ne dobi takšne pozornosti, se bo počutil ogroženega. On želi biti le varen in želi imeti pristen, iskren stik s svojo mamo (enako velja za očeta). Vzgoja otroka se z leti seveda spreminja, način komunikacije, vzpostavljanja stika med mamo in otrokom pa ostaja enak.

V odrasli dobi starši želimo popravljati napake, pogosto pa delamo usodne napake. Želimo materialno pomagati, smo na razpolago za raznovrstno pomoč, pričakujemo, da nas bodo otroci razumeli, nas zabavali in poslušali, pogojujemo dediščino (do katere otroci tako in tako niso upravičeni) … Otroci (tudi odrasli) pa želimo samo eno. Če je vse prav, odrasli otroci vemo, da bomo sami poskrbeli zase. Od mam (in očetov) pričakujemo, da nas razumejo, poslušajo in da smo končno v tem odnosu na prvem mestu. Želimo, da nas mama (tudi oče) sprejme – brez kritike, kako smo oblečeni, da se mama ne posmehuje ob hobijih, želimo, da ne kritizirajo izbire našega moža ali žene. V odrasli dobi se materina ljubezen ne pokaže v materialni skrbi za otroke niti se ne kaže z dajanjem navodil in nasvetov odraslemu otroku. Odrasli otrok bo dojel materino ljubezen takrat, ko bo mama samo mama, brez kritike, opravljanja, tarnanja, preklinjanja. Celo v odrasli dobi si želimo, da nas starši iskreno objamejo in nam zaželijo vse dobro. Tako zelo preprosto je. Vprašajmo svoje odrasle otroke: »Kako si? Rad bi te razumel ...« In nato sledi čarobna formula: ostanimo tiho in naj govori odrasli otrok. Za božjo voljo, ostanimo tiho, ne blebetajmo in ga končno enkrat poslušajmo.