Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič

Zdrave zagorelosti ni

Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka in povzroča tudi prezgodnje staranje kože. Ustrezna preventiva je zato zelo pomembna, poudarjajo v programu Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo.

Mnogi najpogosteje sončenje povezujejo le z namenskim ležanjem pod vročim soncem na morju zaradi zagorelosti. Vendar pa se »sončimo« tudi, če čez dan, ko pripeka sonce, delamo na vrtu, se rekreiramo ali si ogledamo na prostem kakšno tekmo. Naši koži je vseeno, kaj delamo takrat, ko se izpostavljamo soncu. Škoda koži nastaja, in to celo v oblačnem vremenu, ko je tveganje lahko celo še večje. Prejeti odmerki UV-sevanja v obdobju celotnega življenja se seštevajo. Zdrave zagorelosti ni, ključna je preventiva. Sonce je namreč lahko naš prijatelj in sovražnik. Ima številne ugodne vplive na naše počutje, še več, brez njega življenje ne bi obstajalo, a hkrati s pozitivnimi ima tudi škodljive vplive na naš organizem, pojasni izr. prof. dr. Katja Žmitek, vodja programa Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo na Visoki šoli za storitve (VIST).

Dermatologinja doc. dr. Mirjam Rogl Butina opozarja: »Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka in povzroča tudi prezgodnje staranje kože. Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča. Zato je ustrezna preventiva pred prekomerno izpostavljenostjo soncu zelo pomembna. Letos opažamo zelo veliko sončnih opeklin. Morda zato, ker se velik del ljudi več giba na prostem ali pa sta nam dva meseca nekam 'ušla' in se še nismo zavedeli, da smo že v obdobju zelo močnega sončevega sevanja.«

Z namenom ozaveščanja o pasteh prekomernega izpostavljanja soncu in UV-žarkom nasploh ter o pomembnosti preventivnega ravnanja so na Oddelku za kozmetiko VIST tudi letos izvedli program Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo ob podpori ministrstva za zdravje, v programu sodeluje tudi NIJZ, namenjen pa je predvsem mladim. Prejšnja leta so bile delavnice na srednjih šolah, letos pa predavanja in prikazi na daljavo. Splošni javnosti pa tudi nekaterim strokovnim javnostim je bila namenjena serija predavanj – t. i. webinarjev in drugih vsebin, ki so bili na ogled do 5. julija. Ponovitveno serijo bodo predvidoma začeli 4. avgusta.

Velja kar nekaj splošnih priporočil. »Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro. Upoštevajmo pravilo sence, ki narekuje, da se, ko je naša senca krajša od telesa, umaknemo v senco. Oblecimo lahka gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, glavo pokrijmo z ustreznim pokrivalom. Zaščitimo oči s sončnimi očali, ki imajo zaščito pred UVA- in UVB-žarki. Spremljajmo napovedi o UV-indeksu. Ne sončimo se namerno, tudi v solarijih ne,« poudarja Žmitkova. Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem naj služijo kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine, niso pa namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu.