Zakon je povozil čas
Manuel Jug in Bernard Sadovnik v imenu Zveze slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev poudarjata, da je po 44 letih v Avstriji potrebna modernizacija manjšinskega prava. Vlada naj v pripravo novega zakona vključi vse narodne skupnosti v Avstriji. Obe organizaciji sta proti modelu etnične zbornice in javnopravnega zastopstva, kar predlaga narodni svet.
Sedmega julija leta 1976, je avstrijski zvezni parlament sprejel zakon o narodnih skupnostih, ki je določil pravne ovire za delovanje narodnih manjšin, gledano skozi slovenske oči pa je bil že ob nastanku pomanjkljiv. Še posebej pri uporabi slovenščine v javnosti in pri dvojezični topografiji oziroma tablah, kjer je rešitev slabša, kot je zapisana v Avstrijski državni pogodbi, kar je v dveh sodbah ugotovilo tudi avstrijsko ustavno sodišče. Tudi na nekaterih drugih področjih je zakon po 44 letih veljavnosti povozil čas, zato ga je treba napisati na novo ali sedanjega temeljito dopolniti. Nekaj popravkov je zakon doživel, zadnjega leta 2011, ko je bil sklenjen dogovor o postavitvi 164 dvojezičnih krajevnih tabel, vendar je to premalo.
Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, predsednik dr. Valentin Inzko, Nanti Olip, ki je predsednik sosveta za narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja, in odvetnik Rudi Vouk, so v torek v Celovcu na konferenci za novinarje predstavili razloge za sprejem novega zakona. Na Koroškem sedaj prevladujejo strpnejši odnosi med dvema narodoma. Nova zvezna vlada je položaju narodnih skupnosti v svojem programu namenila veliko pozornosti, letošnji obletnici – 100 let po plebiscitu in 65 let po sprejemu Avstrijske državne pogodbe – pa sta prava priložnost za izpolnitev obljub, ki so bile po plebiscitu in po sprejemu državne pogodbe dane Slovencem. Novi zakon bi moral pospeševati razvoj narodnih skupnosti, ne pa jih omejevati, kot jih sedanji, je povedal Rudi Vouk. Zagotoviti bi moral vzgojo in učenje v slovenščini na vseh šolskih stopnjah, možnost uporabe slovenščine v javnem življenju in v uradih, kjer bi moral biti vsaj eden od zaposlenih vešč slovenščine, in pogoje za normalno delovanje slovenskih medijev. Na dvojezičnem območju bi moral imeti na razpisih za delo v javni upravi in v izobraževanju ob enakih kvalitetah prednost slovenski kandidat, kar bi bil tudi dokaz, da je znanje slovenščine splošno koristno. Manjšinske organizacije pa bi morale dobiti javnopravni status. Sedanje krovne organizacije ga nimajo, kar jih v odnosu do države postavlja v neenakopraven položaj. Možnost je enotno zastopstvo. Do nje imajo na Koroškem različne poglede: Narodni svet je za, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovenk in Slovencev pa sta proti takšni obliki.