Malce strpnosti, prosim!

Sama sicer ne vozim motorja, sem pa že kar nekaj let sopotnica. Z možem sva opravila precej skupnih kilometrov, prepotovala kar nekaj držav, po stranpoteh pa sva spoznala tudi številne slovenske ceste in kraje, kamor z avtomobilom najbrž nikoli ne bi zavila.

Pogosto vprašanje prijateljic, ki vedo, da se na izlete in počitnice navadno odpravljam z motorjem, je, kam dam prtljago, saj je jasno, da so motoristični kovčki prostorsko precej omejeni. Ko jih prepričam, da večinoma na počitnicah nikoli ne potrebujemo niti polovice tega, kar naložimo v avto, me zlasti ob poletni vročini marsikatera vpraša, kako zdržim v motorističnih oblačilih, rokavicah, čeladi in škornjih.

Seveda imam tudi na to vprašanje že kar nekaj časa pripravljen odgovor. Tako vedno povem, da na motorju med vožnjo ni vroče, da pa me vročina navadno oblije v križiščih, pred semaforji in v kolonah, kjer je lahko dolgotrajnejše čakanje res malce mučno. K sreči je vsaj včasih priložnost, da se z motorjem prehiti kolona, zlasti tista, ko je treba dlje časa čakati na mejnih prehodih.

O tem sem razmišljala pred dnevi, ko so se na družbenih omrežjih začele polemike o tem, kdaj in ali sploh smejo motoristi prehitevati kolone na mejnih prehodih. Dejstvo je namreč, da Zakon o pravilih cestnega prometa dovoljuje, da lahko voznik enoslednega vozila, če je kolona vozil ustavljena na smernem vozišču in je na njem dovolj prostora, s primerno hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali kolone vozil.

Večina voznikov avtomobilov, zlasti tisti, ki so tudi motoristi, to pravilo poznajo in se, če je le mogoče, motoristom v koloni tudi umaknejo. Med potovanji v tujini sem opazila, da večina šoferjev da prednost motoristom tudi v primerih, ko tega ne zapovedujejo predpisi in morda celo ni potrebno. Pač vedo, da imajo enosledna vozila drugačne vozne lastnosti in da so jim motoristi hvaležni, če jih (zlasti ob zastojih) spustijo naprej. Kot voznica avtomobila sem se z leti sama tega že navadila.

Tudi zato sem začudena spremljala polemike, v katerih so nekateri motoriste, ki prehitevajo kolone na mejnih prehodih, označili ne le kot norce in nasilneže, ampak celo kot bolnike, egoiste in še kaj ...

Obenem sem se spraševala, ali smo v teh časih, ko marsikdaj z negotovostjo ugibamo o naslednjih dneh in mesecih ter bi zato morali biti še bolj razumevajoči do vseh in vsakogar, res postali še bolj nestrpni in nas vsak, ki ne razmišlja in dela tako kot mi, še bolj moti? Prepričana sem namreč, da je prav sedaj priložnost, da več razmišljamo o soljudeh, o njihovih in naših navadah in da ob tem postanemo strpnejši. Tudi do motoristov, ki nas prehitijo med stanjem v koloni.