V spomin: Igor Stupnišek

Letošnje leto za škofjeloške rokometaše pomeni leto, ko smo izgubili dva igralca in trenerja iz obdobja, ko smo iz majhnega kluba postali ena izmed najboljših rokometnih sredin nekdanjih jugoslovanskih in sedaj slovenskih rokometnih igrišč. Po Ladu Trobcu in Marku Oblaku je namreč prejšnji teden umrl še Igor Stupnišek.

V Zenici rojeni strokovnjak, slovenske gore list, je prišel v Slovenijo le leto dni po ustanovitvi rokometnih zametkov na Škofjeloškem zaradi študija metalurgije, v rokometu pa je bil sprva povezan z Olimpijo. Nato je dve leti nastopal za ekipo Šentvida, kjer je začel tudi svojo trenersko pot. Iz Ljubljane se je preselil v Medvode, kjer je prevzel tamkajšnjo rokometno ekipo. Pozneje je bil tudi trener ekipe Kamnika. Prvi Igorjevi kontakti z Loškim rokometnim klubom segajo v davno leto 1972, ko je članska ekipa osvojila naslov gorenjskega prvaka in se uvrstila na kvalifikacijski turnir za vstop v ljubljansko consko rokometno ligo. Proti koncu leta se je z družino preselil v Škofjo Loko in postal poklicni trener ter v našem mestu pusti neizbrisni pečat.

Leto 1972 lahko upravičeno štejemo kot začetek velikih uspehov in preporoda ekipe Šeširja in njen bliskovit vzpon iz gorenjske rokometne lige pa vse do druge zvezne rokometne lige, kjer so loški rokometaši nastopali štiri tekmovalne sezone in v sezoni 1978/79 dosegli najvišjo uvrstitev – šesto mesto. Tri tekmovalne sezone so nastopali še v novoustanovljeni medrepubliški ligi. V tekmovalni sezoni 1975/76 je Igor Stupnišek s člansko ekipo osvojil naslov prvaka Slovenije. Dolga leta je bil tudi selektor oziroma član strokovnih vodstev mladih reprezentanc Slovenije. Rokomet je v Igorjevem obdobju postal v Škofji Loki vse bolj uveljavljena in prepoznana športna dejavnost. Postavljeni so bili temelji za nove in nove generacije reprezentantov vseh starostnih kategorij, olimpijcev in svetovno uveljavljenih rokometašev iz Škofje Loke. Na teh temeljih stoji loški rokomet še danes.

Na zadnjo pot so Igorja minuli petek pospremili vsi še živeči igralci, ki jih je kot trener prevzel 1972. leta. Od njega se je poslovila množica rokometašev in rokometnih delavcev. V imenu Rokometne zveze Slovenije, katere častni član je bil, se je poslovil Polde Kalin.