Od Drežnice do Krna

Ker so zaradi trenutne situacije potovanja po svetu skoraj da nemogoča, sem se, na manjšo pobudo svojega fanta Nejca, odločila, da letošnje počitnice izkoristiva za raziskovanje manj znanih koncev Slovenije. Verjetno nisem ne prva in ne zadnja, ki bo tokrat dopustovala v naši prelepi deželici in pri tem poskušala kar se da najbolje unovčiti podarjene turistične bone.

Raziskovanje se je tako začelo z idilično vasico, ki ji Slovenci po krivici namenimo premalo pozornosti in jo po večini poznamo le iz tiste »zlajnane« otroške pesmi. Drežnica – vas umeščena med zelene dišeče bregove, ki se skriva pod vznožjem zahodne stene mogočnega Krna.

Iz Kobarida so naju z Nejcem table usmerile čez kamnit Napoleonov most, ki se sloči čez ozko sotesko reke Soče. Na križišču sva nadaljevala levo, mimo izhodišča za Slap Kozjak, in po nekaj strmih ostrih ovinkih prispela v Drežnico. Prijazen sprejem, čista soba, okusen zajtrk, skozi okno pa pogled na Krn so razlogi, da je bilo najino bivanje v »sobah Pri Lovrižu« več kot prijetno. V vasi je na voljo cela paleta namestitev, vse od gostišča Jelkin hram z dobro domačo hrano do apartmajev, zasebnih sob in odlične turistične kmetije Kranjc le slab kilometer iz vasi.

Drežnica je idealno izhodišče za raziskovanje Julijskih Alp, natančneje Krnske skupine, v kateri s svojo značilno obliko in mogočno pojavo najbolj izstopa dva tisoč metrov visok Krn – hrib, ki sva ga po precej zahtevni poti Silva Korena prvi dan osvojila tudi midva. Med napornim in dolgim vzponom po zahodni steni sva bila ves čas poplačana z lepimi razgledi na dolino Soče in okoliške Julijce, slabe štiri ure kasneje, na samem vrhu, pa nama je pogled segel vse od Triglava pa do Jadranskega morja. V Gomiščkovem zavetišču, tik pod vrhom, sva se podkrepila še z joto in odličnim jabolčnim »štrudljem« in se nato počasi odpravila proti dolini.

Pot Silva Korena je bolj primerna za tiste z boljšo kondicijo, nekaj izkušnjami in brez strahu pred višino, brez težav pa je mogočni Krn možno osvojiti tudi po dobro označeni stezici, ki se prav tako začne v Drežnici, a se namesto čez mogočne stene ovinkasto vzpenja skozi gozdove, ki sčasoma preidejo v zelene travnike, na katerih je mogoče opaziti ostanke bunkerjev še iz prve svetovne vojne. Pa ni Drežnica raj samo za pohodnike in plezalce, v okolici je veliko možnosti tudi za gorske kolesarje, jadralne padalce in ne nazadnje tudi za izletnike in družine, ki se lahko sprehodijo do Koseških korit in čudovitih slapov Sopota in Krampež.